61. Diskrepanca poslovne etike na primeru pranja denarja v davčnih oazahRobert Kovačič Batista, 2016 Opis: V današnjemu tehnološko naprednemu in hitro razvijajočemu se svetu je postalo pranje denarja vse težje izsledljivo in vse bolj navidez zakonito. Gospodarski kriminal se kot genetski zapisi organizmov po Darvinovi evolucijski teoriji brezbrižno prilagaja ekonomskim sistemom držav ter vijuga med pravnimi pravili z namenom kovanja svojega dobička. Pomembna oporna točka gospodarskemu kriminalu so davčne oaze ali t.i. offshore finančni centri. Jurisdikcije, ki so našle svojo pot preživetja s ponujanjem nizke ali celo nične davčne stopnje ter diskretne anonimnosti za tuje vlagatelje, so trn v peti razvitim državnim gospodarstvom, saj jim s svojim poslovanjem kradejo velike vsote sredstev. V takšne davčne oaze nerezidenti brezskrbno preusmerjajo svoj kapital in premoženje ter tam tajno perejo svoj denar. Pranje denarja je bilo kot kaznivo dejanje prvič omenjeno v času prohibicije preteklega stoletja, inkriminirano pa šele kasneje, v osemdesetih letih v ZDA. Z njim označujemo kaznivo dejanje protipravne pridobitve določene premoženjske koristi, skrivanje sledi izvora denarja ter nazadnje njegove vrnitve na zakoniti trg v obliki zakonitih sredstev. Pričujoča diplomska naloga obravnava vprašanja, kakšne posledice ima pranje denarja s pomočjo davčnih oaz na svetovni gospodarski ravni, katere jurisdikcije so smatrane kot davčne oaze, kakšne oblike gospodarskih družb lahko služijo nerezidentom pri izogibanju plačevanja davkov v matični državi ter katere mednarodne organizacije v sodelovanju z državami se bojujejo proti tovrstnim nezakonitim aktivnostim.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gospodarski kriminal, pranje denarja, davki, davčne utaje, dvojno obdavčevanje, davčni nadzor, dohodnina, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2967; Prenosov: 147
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
62. |
63. |
64. |
65. |
66. |
67. Pomembnost diplomatskih in konzularnih funkcij za državoLaura Klemenčič, 2018 Opis: Diplomacija je eno izmed najpomembnejših sredstev zunanje politike. Gre za uresničevanje ciljev in izvrševanje sprejetih odločitev na miren način. Z izrazom diplomacija lahko razumemo delovanje diplomatskih misij in tudi delovanje konzularnih predstavništev. Diplomatske misije vodijo diplomati, medtem ko konzulate vodijo konzuli. Funkcije diplomatov in konzulov se razlikujejo, vseeno pa lahko najdemo določene podobnosti. Glavna tehnika diplomacije so pogajanja. Pogajanja so zlasti pomembna za majhne države, saj te razpolagajo le z argumenti, lastnim pogajalskim znanjem in spretnostjo. Diplomacija je še zlasti pomembna za majhne države, saj te zaradi majhne moči,s katero razpolagajo, potrebujejo učinkovito diplomacijo bolj kot druge države. K učinkoviti diplomaciji majhne države pripomorejo dobro razvito ministrstvo za zunanje zadeve ter visoko usposobljen strokoven kader. Za majhne države je boljše, da imajo manj veleposlaništev, vendar ta kvalitetna in dobro usposobljena. Države vzpostavljajo mreže diplomatskih in konzularnih predstavništev, da zagotovijo stalno prisotnost predstavnikov države pošiljateljice pri državah sprejemnicah ter stalno zagotavljanje stikov z njimi in informacijah o njih. Konvenciji, ki predstavljata okvir za delovanje organizacij in misij, sta Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih in Dunajska konvencija o konzularnih odnosih. Namen diplomskega dela je prikazati, kaj sploh je diplomacija in katere diplomatske in konzularne funkcije poznamo ter zakaj so te tako pomembne za državo in prikazati, zakaj je diplomacija še zlasti pomembna za majhne države.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2744; Prenosov: 243
Celotno besedilo (589,99 KB) |
68. Od humanitarne intervencije do odgovornosti zaščititiMatej Puc, 2013 Najdeno v: osebi
Ključne besede: humanitarna kriza, humanitarna intervencija, odgovornost zaščititi, OZN, genocid, etnično čiščenje, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva, ICISS
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2834; Prenosov: 172
 Celotno besedilo (279,73 KB) |
69. Mediacija v SlovenijiKristina Ušaj, 2017 Opis: Mediacija je postopek alternativnega reševanja sporov, v katerem ena ali več nepristranskih tretjih oseb (mediatorjev) pomaga udeležencem, da se dogovorijo o spornih vprašanjih. Uporablja se pri reševanju sporov iz družinskih, gospodarskih in civilnih zadev ter pri delovnih in drugih premoženjskih zadevah, povezanih z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo in se glede njih tudi poravnajo. Dopustna je tudi v drugih zadevah, če je zakon ne izključuje. Uporaba mediacije je prostovoljna. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ, Uradni list RS, št. 56/08) se nanaša na mediacijo na splošno % torej tako na mediacijo, ki je pridružena sodnim postopkom, kot tudi na izvensodno mediacijo. Opredeljuje zgolj temeljna pravila postopkov mediacije, drugo pa prepušča samoregulativnim mehanizmom. Zakonske določbe so dispozitivne, razen določb, ki urejajo načelo nepristranskosti mediatorja in učinek mediacije na prekluzivne in zastaralne roke. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS, Uradni list RS, št. 97/09 in 40/12 - ZUJF), ki je bil sprejet 19. novembra 2009, uporabljati pa se je začel 15. junija 2010, nalaga prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem obveznost, da v sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij strankam omogočijo uporabo alternativnega reševanja sporov s tem, da sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov. V okviru tega programa so sodišča dolžna strankam omogočiti uporabo mediacije, lahko pa tudi uporabo drugih oblik alternativnega reševanja sporov. Ministrstvo za pravosodje vodi centralno evidenco mediatorjev, ki delujejo v programih alternativnega reševanja sporov na sodiščih. Z mediacijo se ukvarja tudi več nevladnih organizacij: % Društvo mediatorjev Slovenije * Združenje mediacijskih organizacij Slovenije * MEDIOS Pod okriljem Ministrstva za pravosodje deluje Svet za alternativno reševanje sporov, ki je bil ustanovljen marca 2009. Svet za ARS predstavlja osrednje, neodvisno, strokovno, usklajevalno in posvetovalno telo ministra. Ključnega pomena v Sloveniji je bil začetek izvajanja sodišču pridružene mediacije v letu 2001 na Okrožnem sodišču v Ljubljani. V diplomskem delu bom predstavila posebnosti mediacije, njene značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti ter kako poteka in se izvaja v Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mediacija, spor, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 4156; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,29 MB) |
70. Sunitsko-šiitski konflikt v islamuLana Krznarič, 2017 Opis: Diplomsko delo obravnava in analizira vzroke za sodobno dogajanje na Bližnjem vzhodu, v sklopu česar je prikazana družbenopolitična problematika delitve na dve glavni verski ločini znotraj islama in konflikta med njunimi pripadniki - suniti in šiiti. Pojasnjujem tudi ozadje odnosa med zahodnim in islamskim svetom. Ta je bil v preteklosti zaznamovan z nasiljem in spopadi, ki so vodili v podrejen položaj pripadnikov islama, kar je v njih vzbudilo občutke ponižanosti ter je pomembno prispevalo k njihovem negativnem dojemanju Zahoda, ki so mu pričeli pripisovati poskus zatiranja islama. K takšnem razmišljanju je prispevalo tudi poslabšanje nemirov med prebivalci islamskega sveta, ki so spremljali vsakršno poseganje zahodne civilizacije na tem območju. To dogajanje preučujem skozi zgodovinski pregled vse od nastanka muslimanske skupnosti pa do sodobne problematike pojava radikalnega islamističnega gibanja Islamske države in begunske krize. Pri tem izpostavljam posledice poseganja zahode civilizacije v islamski svet, ki ga je to imelo na sunitsko-šiitski konflikt in s tem na pretekle in sodobne razmere na Bližnjem vzhodu ter na aktualno svetovno dogajanje. Poleg tega tudi preučujem značilnosti islamskega, torej šeriatskega prava, njegovo povezanost s tradicijo, pa tudi njegovo vključevanje v sodobni svet, v katerem vlada prizadevanje za uresničevanje človekovih pravic. Ob temu pa opozarjam tudi na problematiko konflikta vrednot zahodne in islamske civilizacije. Z obravnavanjem širšega konteksta zgodovinskega dogajanja tudi pojasnjujem vzroke za radikalizacijo določenih islamističnih skupin in razpravljam o vplivu sunitsko-šiitskega konflikta na nastanek Islamske države, ki s teroristično grožnjo trenutno pretresa svetovno dogajanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: islam, šiiti, suniti, družbeni konflikti, fundamentalizem, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2991; Prenosov: 179
Celotno besedilo (679,86 KB) |
