71. |
72. |
73. Praksa članic EU v zvezi s prostim pretokom blagaInes Nekič Leben, 2016 Opis: Diplomsko delo "Praksa članic EU v zvezi s prostim pretokom blaga" predstavlja temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v EU. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila zelo pomembna pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes zelo pomembna za njegovo delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo treba odpraviti vrsto ovir, ki so bile vzpostavljene s strani države članice, da bi se zaščitilo domače gospodarstvo. V diplomskem deluje poudarek predvsem na uvozu in izvozu blaga med državami članica ter s tem povezanih ovirah. Opisana sta člena 34 in 35 PDEU ter opredeljene so njune izjeme.Veliko pozornosti je posvečene tudi členu 110 PDEU.Zaradi pomembne vloge Sodišča EU so v diplomskem delu izpostavljene še najpomembnejše sodne odločbe Sodišča EU s področja prostega pretoka blaga.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: notranji trg, prosti pretok blaga, Pogodba o delovanju Evropske unije
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2777; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (438,04 KB) |
74. Problematika konvencije iz leta 1951Taja Nograšek, 2016 Opis: Diplomsko delo natančneje obravnava Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 in z njo povezano problematiko. Konvencijo kot mejnik v postavljanju standardov za obravnavanje begunske tematike je nagradil Protokol iz leta 1967. Diplomsko delo vsebuje natančen vsebinski pregled členov omenjene konvencije, s poudarkom na definiciji, prenehanju in izključitvi iz statusa begunca. Posebno mesto zavzemata tudi izvzetje od vzajemnosti in načelo nezavračanja. Nato sledi obravnava aktualnih problemov v zvezi z begunci, ki se kažejo na primerih ranljivih skupin beguncev, notranje razseljenih oseb, osebah brez državljanstva in velikih skupinah, ki iščejo mednarodno zaščito. Opisano je delovanje Urada Visokega komisariata za begunce, z njim pa minimalni standardi postopka sprejema in pridržanja beguncev. Razlaga poseže tudi po pojmih začasne zaščite, tretje varne države in se zaključi z integracijo beguncev v novo okolje.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1684; Prenosov: 144
Celotno besedilo (613,24 KB) |
75. |
76. Community rights in KosovoNazan Zymber, 2017 Opis: Kosovo has gone through several negotiations processes with Serbia during the last two decades. The failed 1999 peace talks in Rambouillet, resulted in armed conflict, the 2006/2007 negotiations on the future status/political settlement of Kosovo in Vienna resulted in a path for supervised independence, disputed by Serbia. Today, the EU facilitated negotiations in Brussels between Pristina and Belgrade that began in 2011 are about negotiating issues, in line with its goal to "...improve the lives of citizens". National minorities throughout these dialogues were subject to vulnerabilities and affirmative actions in legal and practical terms. Compromise solutions for integration of the Serb national minority in Kosovo society are being negotiated within the realm of national interests of both Kosovo and Serbia while confronted by oppositions in both countries. Brussels Agreements produced the deal for establishing the Association of Serb Majority Municipalities. The intention of this thesis is to present chronological developments through comparative and analytical methods of the legal and institutional framework since 1999. The community rights and the connotation with the on-going political dialogue, with the overall aim of providing an answer as to whether there is any added value, in legal terms, in adding another Agreement with additional guarantees to the rights already enshrined in the Constitution. Actually, due to questioned legality of the latter agreement, the Kosovo Constitutional Court has rendered a Judgment but did not present a clear view on the matter, and due to its 'ambiguity' it was also disputed and the objectivity of the Court was attributed to the current political situation. Moreover, the effects the First Agreement has had on the both parties will be presented. There is no doubt that the First Agreement on principles governing the normalization of relations between Pristina and Belgrade expands beyond the 2008 Constitution of Republic of Kosovo. Although the community rights and freedoms are guaranteed by the Constitution in addition to directly applicable international human rights instruments, including the European Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms and its Protocols and Council of Europe Framework Convention for the Protection of National Minorities.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1591; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,05 MB) |
77. Vprašanje nasledstva SFRJValentina Šegula, 2016 Opis: Razpad nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ) je bil buren proces, ki je odprl številna nasledstvena vprašanja. Arbitražna komisija mednarodne konference o bivši Jugoslaviji je v svojih 15 mnenjih razjasnila številna nasledstvena vprašanja in opredelila pojem državne lastnine SFRJ. Dunajski konvenciji iz leta 1978 in 1983 sta poleg arbitražne komisije predstavljali podlago za nadaljnja nasledstvena pogajanja držav naslednic. Države naslednice so po skoraj desetih letih pogajanj podpisale sporazum o vprašanjih nasledstva. Poglavitni razlog za podaljšana pogajanja je bilo vztrajanje Zvezne republike Jugoslavije (v nadaljevanju ZRJ) na stališču, da je edina nosilka kontinuitete po nekdanji SFRJ. Po demokratičnih spremembah v vodstvu ZRJ in padcu Miloševićevega režima je bilo možno zaključiti postopek nasledstvenih pogajanj. Sporazum je edina multilateralna pogodba, ki so jo države naslednice podpisale kot enakovredni subjekti mednarodnega prava. Sestavlja ga sedem prilog, ki obravnavajo premično in nepremično premoženje, diplomatska in konzularna predstavništva, državne arhive, pokojnine, druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti, zasebno premoženje in pridobljene pravice ter finančna sredstva in obveznosti. Eno najpomembnejših nerešenih vprašanj je vprašanje starih deviznih vlog varčevalcev. Po številnih zamujenih priložnostih za razrešitev tega vprašanje je bilo vprašanje časa, kdaj se bodo varčevalci obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). ESČP je v pilotni sodbi na primeru Ališić odločilo v prid varčevalcem. Odločilo je, da sta Slovenija in Srbija odgovorni za kršitev Protokola št. 1. Slovenija je pokazala pripravljenost spoštovati sodbo in slovenski državni zbor je sprejel Zakon o poplačilu neizplačanih starih deviznih vlog. Kljub temu da pomeni sporazum o vprašanjih nasledstva ogromen dosežek, ostajajo številna nasledstvena vprašanja neurejena. Slovenija se bo tako soočala s pravično razdelitvijo jamstva za stare devizne vloge varčevalcev, z dokončanjem delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev,kulturne dediščine, arhivov ter njihovo digitalizacijo ter z delitvijo finančnih sredstev v bankah z mešanim kapitalom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nasledstvo držav, sukcesija držav, mednarodno pravo, mednarodna arbitraža, hranilne vloge, SFRJ, Jugoslavija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2783; Prenosov: 202
Celotno besedilo (372,34 KB) |
78. Varstvo indigenous peoples znotraj mednarodnopravnega varstva manjšinSara Vuga, 2017 Opis: Manjšine so tiste skupine prebivalstva, ki v določeni državi predstavljajo neprivilegirano skupino, ki je številčno inferiorna, ima svoje etnične, jezikovne, kulturne ali verske posebnosti, zaradi katerih se njeni pripadniki čutijo povezane in želijo te svoje posebnosti ohranjati in razvijati. Iz teh lastnosti izhaja posebna potreba po njihovi posebni zaščiti. Dolga leta so se problemi manjšin reševali na bilateralni ravni, problemi prvobitnih ljudstev pa na temelju pogodb med posameznimi ljudstvi in vladami držav, na ozemlju katerih so se ljudstva nahajala. Manjšinsko problematiko so pogosto urejale predvsem mirovne pogodbe. Sistem po 1. svetovni vojni, ko so se v Evropi na novo zarisale državne meje, je ustvaril približno 30 milijonov pripadnikov manjšin, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov znašle izven ozemlja matične države. Tedaj so bile k manjšinskemu varstvu zavezane zgolj šibkejše države oziroma poraženke 1. svetovne vojne. Sistem Društva narodov se je z izbruhom druge svetovne vojne izkazal za neučinkovitega, eden izmed mnogih razlogov za to pa je bila tudi pomanjkljivost urejanja manjšinske problematike na širšem, mednarodni ravni. Druga svetovna vojna je pokazala, da države ne poskrbijo vedno najbolje za svoje državljane, še posebej za tiste, ki pripadajo določeni etnični, narodni, verski ali jezikovni manjšini. Organizacija združenih narodov se je prav tako problema lotila zadržano. Generalna skupščina je leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je vsem ljudem priznavala dostojanstvo, varstvo pred diskriminacijo in pravico do enakega uživanja človekovih pravic. Kljub vsemu pa se v samem besedilu ne omenja manjšin. Leta 1966 so bile s sprejetjem Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah prvič v mednarodnopravnem dokumentu omenjene manjšine. Od takrat naprej je razvoj varstva manjšin močno napredoval in na mednarodni ravni je bilo sprejetih več dokumentov, ki manjšinam zagotavljajo posebne manjšinske pravice, s katerimi je možno doseči ne le formalne, ampak tudi dejanske enakopravnosti z večinskim delom prebivalstva. Čeprav imajo prvobitna ljudstva določene karakteristike, po katerih jih lahko opredelimo kot manjšine, pa gre za posebne skupnosti, ki si zaslužijo posebno varstvo. Gre za ljudstva, ki so na določenem območju obstajala pred prihodom ostalega prebivalstva. Ljudstva so bila v obdobju priseljevanja ostalega prebivalstva močno prizadeta, če ne fizično, pa je bil zagotovo prizadet obstoj in razvoj njihove kulture, jezika in ostalih elementov identitete. Tudi v današnjem času se prvobitna ljudstva borijo za svoje mesto znotraj "civiliziranega" sveta. Dejstvo, da pripadajo najrevnejšemu delu sveta, jih sili, da opuščajo svoje posebnosti, zaradi katerih so v slabšem položaju, in prevzemajo večinske. Ljudstva živijo razpršeno po vsem svetu, skupno pa jim je to, da se srečujejo z asimilacijskimi težnjami držav, na ozemljih katerih živijo, ter se borijo za svoj obstoj in razvoj njihovih specifičnih kultur. Diplomska naloga opisuje, kako so se predstavniki prvobitnih ljudstev borili za ureditev njihove problematike na mednarodni ravni. Opisuje pravice, ki morajo biti ljudstvom zagotovljene, da jim je omogočen ne le fizični, ampak tudi kulturni obstoj in razvoj.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prvobitna ljudstva, manjšine, človekove pravice, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2448; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,21 MB) |
79. Problem samoodločbe KatalonijeMaja Žejn, 2017 Opis: Načelo mednarodnega prava o pravici do samoodločbe se je skozi zgodovino spreminjalo, vendar se njegov razvoj niti v današnjem času ni zaustavil in še vedno poteka. Nekateri avtorji pravico do samoodločbe opredeljujejo kot pravico, ki je obstajala v času kolonialnih narodov, spet drugi kot pravico, ki obstaja tudi izven procesa dekolonizacije. V pričujočem diplomskem delu se poleg splošne opredelitve pravice do samoodločbe posvetimo tudi pravici do samoodločbe na primeru Katalonije. Katalonija je ena izmed sedemnajstih avtonomnih skupnosti Španije, ki si želi osamosvojitve od Španije. Španija kot unitarna država ne priznava obstoja Kataloncev kot naroda in njihove pravice do samoodločbe. Državi sta zato v zadnjem času v velikem navzkrižju. Razplet katalonskega vprašanja pa ni zanimiv le z vidika konflikta med Španijo in Katalonijo, temveč tudi za Evropsko unijo in nenazadnje za celotno mednarodno skupnost. Z vidika Evropske unije je zanimivo predvsem vprašanje, kaj bo s Katalonijo, če postane samostojna država. Ali jo bo Evropska unija takoj priznala kot državo članico ali bo morala zaprositi za članstvo? Glede mednarodne skupnosti pa se lahko zgodi, da bo prav Katalonija postala precedenčni primer osamosvojitve, po katerem se bodo zgledovali tudi drugi narodi, ki si želijo samostojnosti. Dejstvo pa je, da različna mnenja, dojemanja in tolmačenja pravice do samoodločbe negativno vplivajo na svetovni mir in varnost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: samoodločba narodov, osamosvojitev, Katalonija, Španija, narod, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2718; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,11 MB) |
80. |
