11. Vloga tolmača za slovenski znakovni jezik v procesu visokošolskega izobraževanja gluhihVlasta Vrtačič, 2014 Opis: V diplomski nalogi je izpostavljena vloga tolmača slovenskega znakovnega jezika na
področju visokošolskega izobraževanja gluhih. To področje predstavlja za tolmača velik izziv,
saj zahteva posebna znanja in veščine, ki naj bi jih pridobival z osnovnim in nadaljnjim
izobraževanjem. Za boljše razumevanje problemov, s katerimi se srečuje tolmač pri svojem
delu, so v teoretičnem delu najprej podane definicije gluhote, njen vpliv na psiho-socialni
razvoj posameznika ter njegov način komunikacije. Znakovni jezik je najrazvitejša oblika
sporazumevanja gluhih, zato je predstavljen njegov zgodovinski razvoj in problematika
uresničevanja pravice do izobraževanja v znakovnem jeziku pri nas in v tujini. Sprejetje
Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je odprlo pot novemu poklicu −
tolmaču/tolmačici slovenskega znakovnega jezika, za katerega izobraževanje in certificiranje
skrbi Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Dana je primerjava
izobraževanja tolmačev pri nas in v ZDA in Veliki Britaniji. Predstavljeni sta tudi dve tuji
študiji, ki proučujeta vlogo in učinkovitost tolmača na visokošolskem področju. V
empiričnem delu so na podlagi kvalitativne študije, narejene s pomočjo polstrukturiranih
odprtih intervjujev, raziskane težave tolmačev pri tolmačenju v visokošolskem okolju, vzroki
za le-te ter dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto tolmačevega dela, kot tudi strategije in
alternativne rešitve, ki se pojavljajo kot odgovori na aktualno problematiko. Rezultati raziskav
so bili primerljivi s tujimi izsledki; da bi tolmač lahko kvalitetno opravljal svoje delo, naj bi
imel visokošolsko izobrazbo, vešč naj bi bil tako simultanega tolmačenja kot tudi tolmačenja
prilagojenega znakovnemu jeziku. Prilagoditi se mora tudi potrebam gluhih študentov, ki so
med seboj lahko zelo različni glede znanja znakovnega jezika in jezika večine, kot tudi
splošnega predznanja. Zelo pomembna je predpriprava tolmača na predavanja. Ugotavlja se,
da kljub optimalnim pogojem tolmač ne more v celoti nadomestiti neposrednega stika med
profesorjem in študentom, zato se pojavlja potreba po dodatnih rešitvah, kot so zapisnikarstvo
in tutorstvo. Izsledki kvalitativne študije so nakazali specifične težave, s katerimi se srečujejo
naši tolmači in gluhi študentje. Te so pomanjkanje kretenj za strokovne izraze, potreba po
permanentnem izobraževanju tolmačev in neuresničevanje Zakona o uporabi slovenskega
znakovnega jezika s strani univerz. Najdeno v: osebi Ključne besede: znakovni jezik, tolmač znakovnega jezika, izobraževanje tolmačev, tolmačenje znakovnega jezika na fakultetah, visokošolsko izobraževanje gluhih Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1111; Prenosov: 59 Celotno besedilo (898,31 KB) |
12. Vpliv povečane brezposelnosti na psihično počutje strokovnih sodelavcev s področja zaposlovanjaVida Jarc, 2013 Opis: Diplomsko delo je analiza doživljanja stresa strokovnih sodelavcev na področju zaposlovanja
na Uradu za delo Novo mesto, kjer se srečujejo z velikim prilivom brezposelnih oseb in
iskalcev zaposlitve, ki so ostali brez stalnega vira dohodka. Stiska brezposelnih oseb se odraža
tudi v večjih psihičnih obremenitvah delavcev na uradih za delo. Povečane obremenitve na
delovnem mesu predstavljajo pomemben stresni dejavnik za zaposlene, kar se kaže na
splošnem slabem počutju, izgorelosti, pogostejši utrujenosti in težavah v duševnem zdravju,
kar ima za posledico povečano osotnost z dela. Pozornost v diplomskem deluje namenjena
dejavnikom tveganja, ki povečujejo nezadovoljstvo med zaposlenimi in nezmožnost
obvladovanja nastale situacije. S kvalitativno analizo podatkov bomo skušali odgovoriti na
vprašanji, ali je povečanje števila brezposelnih oseb razlog za to, da so strokovni sodelavci s
področja zaposlovanja vse bolj pod vplivom stresa na delovnem mestu in kaj lahko
svetovalcem zaposlitve pomaga pri premagovanju stresa in pri reševanju nastalega problema.
Najdeno v: osebi Ključne besede: svetovalci zaposlitve, brezposelnost, stres, stres na delovnem mestu, delovno mesto, dejavniki stresa, premagovanje stresa Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1070; Prenosov: 45 Celotno besedilo (593,51 KB) |
13. Motnje hranjenjaVanja Jelnikar, 2014 Opis: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod
težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost
pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po
eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli
preveč.
Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za
posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme.
Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih
uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s
stigmo.
V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen
hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje
vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja.
Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje
otroka z motnjo hranjenja. Najdeno v: osebi Ključne besede: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1603; Prenosov: 151 Celotno besedilo (696,87 KB) |
14. Psihosocialna pomoč žrtvam nasilja v družiniAnja Rijavec, 2014 Opis: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa
življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki,
ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter
zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je
obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito,
predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine
povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda
zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V
nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh,
večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice,
tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč
žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po
pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti
centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se
drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po
katerem se rešujejo problemi.
Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo,
policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V
nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za
socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s
čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami
pri obravnavanju primerov.
Najdeno v: osebi Ključne besede: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1620; Prenosov: 88 Celotno besedilo (921,12 KB) |
15. Primerjava pokojninskega sistema v Sloveniji in na ŠvedskemAnja Štepec, 2017 Opis: V diplomski nalogi sem pisala o primerjavi pokojninskega sistema v Sloveniji in na Švedskem.
Podrobno sem preučila kako je sistem urejen v teh dveh državah.
Čeprav so države članice EU med seboj povezane, uporabljajo različne pokojninske sisteme.
Osnova njihovim sistemom so Bismarckov, Beveridgeov in Skandinavski model. Skozi
diplomsko nalogo natančno pojasnim urejenost pokojninskega sistema v Sloveniji in na
Švedskem, kako sta zasnovana in na katerem modelu temeljita. Slovenski sistem temelji na
Bismarckovem modelu, medtem ko Švedski na Skandinavskem modelu.
Namen moje diplomske naloge je, da poleg opisa pokojninskih sistemov dotičnih držav,
naredim tudi primerjavo le-teh. Tako sem prišla do ugotovitev, da imata sistema nekaj
podobnosti, npr. oba temeljita na 3. stebrnem modelu. Hkrati pa sem prišla tudi do nekaj
zanimivih podatkov iz katerih se kaj hitro opazi, kateri sistem je bolj naklonjen državljanom in
jim nudi večjo socialno varnost.
Slovenski pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti – PAYG sistem. Posebnost
pokojninskega sistema na Švedskem pa je uvedba NDC računov, oziroma ti. sistem navideznih
računov. Na kratko to pomeni, da ima vsak državljan moč videti, koliko prispevkov je bilo
plačanih. Za Švedski pokojninski sistem pa je vredno izpostaviti dejstvo, da je to sistem, ki je
odličen primer učinkovitega zagotavljanja socialne varnosti vsem generacijam. Predstavlja
pravičen, pregleden, predvsem pa finančno dosledno urejen sistem varčevanja za starost.
V empiričnem delu diplomske naloge sem anketirala delovno aktivno prebivalstvo in
upokojence. S pomočjo katerih sem pridobila dva različna vidika na pokojninski sistem. Najdeno v: osebi Ključne besede: primerjava, pokojninski sistem, Bismarckov model, Skandinavski model, PAYG sistem, NDC računi, upokojenci Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 962; Prenosov: 44 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
16. Zaposlovanje invalidovIda Štefanič, 2015 Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu zajet pojem in razvrstitev invalidnosti glede na
stopnjo, naravo, vzrok, trajnost in posledice invalidnosti ter pravni status, opisane so
človekove pravice povezane z invalidi, zakonodaja in predpisi, kot so Zakon o delovnih
razmerjih (ZDR), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v
okviru katerega je predvsem pomembna še Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje
invalidov, Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice
do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu
rehabilitacijskih komisij, Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače
za invalide, Pravilnik o invalidskih podjetjih ter Pravilnik o zaposlitvenih centrih, Zakon o
izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (ZPIZ-2). V delu so opredeljeni tudi ukrepi pri zaposlovanju invalidov, med
katere sodijo zaščita pred odpuščanjem, kvotni sistem, rezervirana delovna mesta, subvencija
plač, dodatno izobraževanje in usposabljanje invalidov, usposabljanje invalidov pod
običajnimi pogoji, usposabljanje na delovnem mestu ter usposabljanje pod posebnimi pogoji.
Opisana je tudi zaposlitvena rehabilitacija, katere merila za priznanje in uporabo so zajeta v
Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), prilagoditev delovnih
mest, zaščitna zaposlitev in zaposlitveni centri, podporno zaposlovanje, invalidska podjetja ter
zadovoljstvo pri delu.
V empiričnem delu pa so s pomočjo grafične predstavitev potrjene ali zavržne hipoteze na
področju zaposlovanja invalidov. V raziskavo je zajetih 24 zaposlenih invalidov v izbranem
invalidskem podjetju Levas Krško d.o.o., ki so izpolnili anketni vprašalnik. Najdeno v: osebi Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, kvotni sistem, zaposlitvena rehabilitacija, invalidska podjetja, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 780; Prenosov: 61 Celotno besedilo (516,37 KB) |
17. MEPIKlavdija Nahtigal, 2015 Opis: Danes je vse več mladih, ki se izgubljajo v tem sodobnem svetu. Zakaj? Globalizacija prinaša
veliko dobrega in še več slabega. Prinaša nam moderno tehnologijo, ki nam pomaga pri raznih
kompleksnih težavah ob opravljanju vsakodnevnega dela, a po drugi strani posega v našo
zasebno življenje in s tem v naš prosti čas. Vse preveč mlade populacije preživlja svoj prosti
čas pred računalnikom, televizijo, iPadom ali telefonom. Kakšne spremembe prinaša sodobna
tehnologija za otroke in mladino, vidimo šele danes po dobrih dvajsetih letih uporabe
sodobnega računalnika. Sodobni računalnik ni namenjen samo reševanju zapletenih nalog,
ampak tudi igranju iger, poslušanju glasbe, učenju kitare, virtualnemu komuniciranju,
gledanju filmov itd. In prav vse to je privedlo do sprememb v razvoju družbe. Mladi tako
rekoč nimajo želje oz. interesa, da bi se zabavali izven svoje sobe, ker jim je lažje, da se
zabavajo za računalnikom. Ne čutijo potrebe po fizičnih stikih z vrstniki, ker imajo mnogo
več virtualnih stikov prek raznih elektronskih naprav, pa čeprav z večino izmed njih niso
nikoli spregovorili ali jih fizično videli. Vse te spremembe negativno vplivajo na njihov
osebnostni razvoj, kar se kaže v njihovi psihični in fizični podobi. Posledice so vse bolj krute
in neomajne. Mladi izgubljajo pristen odnos do človeka, postajajo nesamozavestni, imajo
nizko samopodobo in slabe življenjske navade ter postajajo vse bolj nestrpni in agresivni,
skratka imajo vse pogoje, da resno fizično ali psihično zbolijo. Ker so mladi vedno bili in
bodo tudi v prihodnosti steber družbe, jim želimo pomagati. Zato želimo, da ozavestijo
problem vpliva sodobne tehnologije na njihov razvoj in jim tako ponujamo različne rešitve.
Ena od teh je tudi program MEPI, ki mladim omogoča, da opravljajo različne dejavnosti, s
katerimi pridobijo nova znanja, veščine in izkušnje, ki bi jim pomagali v nadaljnjem življenju.
Šele ko bodo opremljeni z vsemi potrebnimi orodji za nadaljnje življenje, bodo na svojo pot
stopili samozavestno, brez strahu in z boljšo samopodobo. Najdeno v: osebi Ključne besede: globalizacija, moderna tehnologija, prosti čas, osebnostni razvoj, posledice, bolezni, program MEPI, neformalno izobraževanje, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 57 Celotno besedilo (1,60 MB) |
18. Primerjava vlog očeta in matere pri postavljanju meja v vzgoji otrokSandra Šmelc, 2018 Opis: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da
smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših
močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre
odnose znotraj družine.
Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih
začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj
matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v
vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata
spopasti na način, ki je ustrezen za oba.
Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in
ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo
okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano
spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična
izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja.
Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji
tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere.
Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar
je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje. Najdeno v: osebi Ključne besede: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 787; Prenosov: 95 Celotno besedilo (613,36 KB) |
19. Supervizija v psihoterapijiTjaša Ravnikar, 2017 Opis: Supervizija v psihoterapevtski oziroma svetovalni stroki je nujen in obvezen del, ki zagotavlja
strokovnost in etičnost psihoterapevtskega procesa, razvoj kompetenc udeleženih in hkrati
predstavlja način tešitve strokovnih potreb psihoterapevtov/svetovalcev. Zato je v praksi
izjemno pomembno, da so do kakovostne supervizije upravičeni vsi supervizorji/svetovalci, da
je vsem omogočena in dosegljiva ter da se je redno poslužujejo.
V diplomski nalogi raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije. Izhajali
smo iz petih postavljenih hipotez, s pomočjo katerih ugotavljamo, ali se večina
psihoterapevtov/svetovalcev redno poslužuje supervizije, ali večina
psihoterapevtov/svetovalcev pozitivno doživlja izkušnjo supervizije, ali se v večjem odstotku
supervizije poslužujejo mlajši psihoterapevti/svetovalci, ali jim je pomembno in preverjajo
primernost in strokovnost supervizorja ter ali lahko supervizija zadosti skoraj vse strokovne
potrebe psihoterapevtov/svetovalcev. V teoretičnem delu razčlenimo in opredelimo supervizijo
kot proces, opredelimo vlogo in naloge supervizorja in supervizanta ter opišemo supervizijski
odnos in vse, kar le-ta v sebi nosi. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne metode oz.
izvedene ankete raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije in ugotavljamo,
na kakšen način se ta odnos izraža/manifetsira, s pomočjo kvalitativnega pristopa in izvedenega
intervjuja pa raziskujemo globine supervizijskega odnosa ter notranjega sveta supervizorja in
supervizanta. Z intervjuvanko tudi pokomentiramo in interpretiramo pridobljene rezultate
ankete in postavljene hipoteze. Najdeno v: osebi Ključne besede: supervizija, supervizor, psihoterapevti, svetovanje, psihoterapija, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 41 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
20. |