31. Položaj žensk v punk glasbiIrena Vrtovec, 2014 Opis: Diplomska naloga predstavlja položaj žensk v punk subkulturi, predvsem razmerje med
spoloma in njihovo aktivno udejstvovanje v punk glasbi. Z razvojem glasbe se je razvijala in
postajala množična tudi punk subkultura, v kateri so ženske našle svoj prostor za ustvarjanje
ter tako postajale vedno bolj dejavne. V nalogi opisujem punk subkulturo tako v svetu kot v
Sloveniji in bistvene elemente te subkulture. Poglavje o punk subkulturi zajema način
izražanja, načelo DIY (»naredi sam«), vlogo fanzinov in načelo non-profit (neprofitnosti).
Naslednje poglavje se osredotoča na gibanje Riot Grrrl in predstavlja njegovo zgodovino, od
začetka delovanja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vse do danes. Ravno tako je opisana
vloga glasbe in fanzinov ter najpomembnejše glasbene skupine, ki so delovale in pustile
največji pečat v gibanju Riot Grrrl. Nato sledi poglavje o ženskah v punk subkulturi, in sicer
od samih začetkov integracije žensk pa vse do danes. V nadaljevanju je navedena
problematika žensk v tej subkulturi, saj za to še vedno velja, da je v domeni moških
predstavnikov. Kot zadnje poglavje teoretičnega dela diplomske naloge pa so predstavljena
angažirana besedila nekaterih glasbenih skupin.
Empirični del diplomske naloge zajema predstavitev in interpretacijo rezultatov kvalitativne
raziskave. S pomočjo individualnih, polstrukturiranih intervjujev so pridobljeni podatki,
potrebni za analizo empirične raziskave. Intervjuji so opravljeni s šestimi glasbenicami, ki so
aktivne v punk subkulturi. Cilj diplomske naloge je dobiti odgovore na glavno raziskovalno
vprašanje glede enakovrednega statusa žensk v punk subkulturi.
S pomočjo raziskave, ki sem jo opravila, sem dobila pritrdilni odgovor večine intervjuvank na
vprašanje enakovrednega položaja žensk v punk glasbi. Najdeno v: osebi Ključne besede: punk, subkultura, ženske, gibanje Riot Grrrl, fanzini, spolna neenakost Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1353; Prenosov: 78 Celotno besedilo (975,71 KB) |
32. Prehranjevalne navade mladostnikovJasna Ambrožič, 2015 Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov,
osnovnošolcev.
V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem
pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav
začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem
opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in
zelenjave v prehrani.
Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično
okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen
psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko
hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja.
Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju
opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za
izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov.
V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi.
V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v
domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov,
uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati
ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene
hipoteze. Najdeno v: osebi Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 156 Celotno besedilo (1,74 MB) |
33. Odnos mladih do prostovoljstvaJasna Urbanija De Maiti, 2015 Opis: V diplomski nalogi sem poskušala raziskati prostovoljno delo mladih ter odnos in razumevanje
njihovega delovanja na tem področju. V teoretičnem delu sem ugotavljala urejenost
prostovoljstva in izobraževanja v nacionalni zakonodaji in na področju Evropske unije in
predstavila prednosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostovoljstvu. V
empiričnem delu pa sem na osnovi opravljenih intervjujev in analize odgovorov petih izbranih
prostovoljcev ugotavljala njihove osebne motive, pričakovanja in opredelitve do prostovoljnega
dela.
Za pridobivanje podatkov sem uporabila strukturirani intervju z vnaprej pripravljenimi vprašanji.
Intervjuji so bili opravljeni individualno s petimi prostovoljci. Dva izmed intervjuvanih
prostovoljcev še naprej aktivno sodelujeta v Centru za uporabnike prepovedanih drog. Kasneje
sem opravila intervju s prostovoljko, ki je z delom v prostovoljstvu začasno prenehala, in še z
dvema naključnima prostovoljcema.
Prostovoljno delo predstavlja mladim novo obliko pomoči, pridobivanja izkušenj na različnih
področjih delovanja, potrjevanja osebnih vrednot in posledično tudi izboljšanje možnosti za
kasnejšo zaposlitev. Kljub prizadevanju Evropske komisije za razvoj prostovoljnega dela na
državnih, regionalnih in lokalnih ravneh za pomoč mladim pri uveljavljanju pridobljenega
formalnega znanja in lažjega iskanja prve zaposlitve pa ostaja ta problem še naprej nerešen. Najdeno v: osebi Ključne besede: prostovoljno delo, mladi, izkušnje, zaposlitev, izobraževanje, tujina, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 755; Prenosov: 77 Celotno besedilo (893,17 KB) |
34. Uporaba lokalno pridelane hrane v vrtcihKaja Andrejašič, 2015 Opis: Tema diplomske naloge je uporaba lokalno pridelane hrane v vzgojno-izobraževalnih
ustanovah, in sicer v vrtcih. Namen naloge je raziskati področje prehrane predšolskih otrok,
saj mlajši otroci oziroma otroci v fazi odraščanja potrebujejo čim bolj kakovostno,
uravnoteženo in zdravo hrano, ki je izrednega pomena za njihov razvoj.
Teoretični del naloge zajema pregled problematike. Najprej je predstavljena oziroma
opredeljena zdrava – uravnotežena hrana, nato zdrava prehrana otrok, kjer je prikazano,
kakšna mora biti prehrana otroka in zakaj je pravilna prehrana tako pomembna za otroke v
dobi odraščanja. Iz tega razloga se prehranjevanje otrok spremlja na nivoju države, ki
narekuje razne prehranske direktive. Prehrana in prehranjevalne navade so namreč v obdobju
otroštva zelo pomembne, saj vplivajo tudi na kasnejša obdobja v življenju. V ta namen so
nadalje opisani sam pomen lokalne hrane in njene glavne prednosti ter stanje lokalnih
pridelovalcev pri nas. Na koncu sledi še poglavje, v katerem so zajete posledice nezdravega
prehranjevanja in s tem pogojene težave, ki jih povzroči neustrezno prehranjevanje že v
otroški dobi.
Empirični del diplomske naloge zajema kvalitativno raziskavo, v kateri sem s pomočjo
intervjujev želela ugotoviti, ali v slovenskih vrtcih, natančneje v vrtcih na območju južne
Primorske, uporabljajo lokalno pridelano hrano, s kakšnimi problemi se soočajo pri nabavi
lokalne hrane in ne nazadnje, ali je v Sloveniji dovolj lokalnih pridelovalcev, ki bi priskrbeli
zadostno količino živil. Moje zanimanje je bilo usmerjeno tudi na starše otrok, in sicer v
smislu sprejemanja/zavračanja lokalnih pridelkov ter njihovih navad v domačem
gospodinjstvu.
Najdeno v: osebi Ključne besede: vrtci, zdrava hrana, prehrana otrok, lokalno pridelana hrana, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 822; Prenosov: 96 Celotno besedilo (1,02 MB) |
35. Stres na delovnem mestu prometnika na železniciMilan Bezjak, 2015 Opis: Skrb prometnikov za varen, reden in urejen železniški promet je poslanstvo, ki skriva številne
pasti, ki onemogočajo uresničitev teh nalog, zato je strogo upoštevanje navodil, pravilnikov,
aktov in protokolov nujno, če želijo speljati delovni proces, ki uporabnikom nudi kakovostno
storitev. Prometniki se vsakodnevno soočajo s situacijami, ki so nepredvidljive in imajo
velikokrat tudi negativne posledice. Te sprejemajo na svojstven način. Prav tako se tudi vsak
po svoje soočajo s posledicami, ki iz tega izhajajo.
Izpostavljenost stresu predstavlja vzrok za številne bolezni in težave, ki uničujejo naše
življenje. Ker največji del svojega življenja preživimo na delovnem mestu, je naš namen
osvetliti panogo železniškega prometa in delovno mesto prometnika v tem kontekstu. Dejstvo,
da je področje železniškega prometa slabo zastopano v segmentu družboslovnega
raziskovanja, nas je pri tem še dodatno motiviralo.
V diplomski nalogi ugotavljamo prisotnost stresa na delovnem mestu prometnika na železnici,
posledice, ki iz tega izhajajo, dejansko stanje poznavanja programa pomoči s strani
prometnikov in mnenje stroke, še posebej zato, ker sem tudi sam prometnik in me
problematika tega področja toliko bolj zanima. Najdeno v: osebi Ključne besede: stres, prometniki, železniški promet, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 668; Prenosov: 0 |
36. Delo varuha človekovih pravic Republike SlovenijeMirjana Kavčič, 2015 Opis: Problematika kršenja človekovih pravic nas spremlja že skozi zgodovino. Poleg pravic pa
imajo ljudje tudi dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati, da bi bili upravičeni do pravic.
Velikokrat so nam pravice kršene – predstavitev institucije, kot je Varuh človekovih
pravic, je smiselno obravnavati v obliki diplomskega dela, saj nas poznavanje različnih
prijemov ščiti, ko ostanemo nemočni in velikokrat brez potrebnega osnovnega znanja kako
pristopiti pred državo ali sodstvo. Letno poročilo Varuha poroča o velikem številu kršitev
na različnih področjih, kjer se srečuje z obupanimi ljudmi, ki trdijo, da državni organ krši
njihove človekove pravice in temeljne svoboščine. Kljub varovalnim mehanizmom za
zmanjšanje kršitev in ozaveščanje o pravicah in dolžnostih statistika kaže o določenem
številu upravičenih pobud državljanov. Prvi sklop predstavlja teoretični del, ki sem ga
razčlenila na šest poglavij. Prvo je splošni opis pravic in svoboščin človekova in
državljana. Sledi poglavje, ki opisuje razvoj varuha človekovih pravic skozi zgodovino, v
tretjem poglavju sledi postavitev človekove pravice v slovenski ustavni sistem. Četrto
poglavje predstavlja institucijo varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Peto
poglavje je namenjeno delu varuha in področja katera pokriva. Šesto poglavje pa ponazarja
kakšen je postopek izpolnjevanja obrazca za oddajo pobude Varuhu. Drugi sklop je
namenjen empiričnemu delu, kjer s kvantitativno metodo že obstoječe reprezentativne
ankete odgovorim na zastavljene hipoteze. Na koncu sledi razprava, kjer sem predstavila
ugotovitve na podlagi javnomnenjske raziskave in podala kritično mišljenje. Najdeno v: osebi Ključne besede: človekove pravice, ustava, javne institucije, varuh človekovih pravic, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 88 Celotno besedilo (2,01 MB) |
37. Strah pred javnim nastopanjemSonja Benčina, 2014 Opis: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav,
ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim
nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo
javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu
pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne
poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem
poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah
pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o
strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim
nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot
merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta
dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji
javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se
posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in
da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim
nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne
uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in
vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za
sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati
oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni
skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred
javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem
premaga le z veliko vaje in trdne volje. Najdeno v: osebi Ključne besede: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1199; Prenosov: 111 Celotno besedilo (601,30 KB) |
38. Odnosi med Slovenci in priseljenci iz Bosne in HercegovineAlmina Sterle, 2019 Opis: V Sloveniji ţivi veliko potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH),
ki so bili po razpadu nekdanje skupne drţave Jugoslavije prisiljeni zaradi vojne zapustiti svoje
domove. Novo ţivljenje so si ustvarili v Sloveniji, kjer so dobili svoje otroke ali pa so otroci
bili zelo mladi, ko so skupaj s starši prišli v Slovenijo. Za njih rečemo, da so druga generacija
priseljencev. Migracije po vojni niso prenehale. Razlog za to je ekonomska situacija v matični
drţavi, v našem primeru v BiH. Veliko ekonomskih imigrantov iz BiH prihaja v Slovenijo z
namenom boljšega ţivljenja, torej govorimo o prvi generaciji priseljencev.
V diplomski nalogi raziskujemo odnose med Slovenci in prvo oziroma drugo generacijo
priseljencev iz BiH. Ugotavljamo, ali obstajajo razlike v tovrstnih odnosih, kateri dejavniki
vplivajo na te odnose in ali je jezik ključni dejavnik. Pomembno je omeniti, da za prve
generacije priseljencev, v našem primeru, mislimo na ekonomske imigrante ter da se v
diplomski nalogi osredotočamo na priseljence iz BiH prve in druge generacije ne glede na
njihovo etnično in versko pripadnost.
S pomočjo kvalitativne analize oziroma fokusnih skupin pridobimo podatke, pomembne za
nalogo. Ugotavljamo, da se jezik v vseh treh fokusnih skupinah pojavlja kot ključni dejavnik
trenja v odnosih in tudi kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Prav tako ugotavljamo,
da ni nekih razlik v odnosih med Slovenci in priseljenci prve in druge generacije, vendar se
pojavljajo neprijetne izkušnje, ki jih je prva generacija doţivela v stiku z drugo generacijo.
Fokusne skupine dajo boljši vpogled v to tematiko, čeprav pridobljenih podatkov ne moremo
posploševati na celotne populacije Slovencev in priseljencev prve in druge generacije iz BiH.
Na osnovi pridobljenih podatkov dobimo vpogled v doţivljanje, ţivljenje in razmišljanje
respondentov fokusnih skupin.
Najdeno v: osebi Ključne besede: migracije, priseljenci, novo okolje, jezik, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 874; Prenosov: 81 Celotno besedilo (1,34 MB) |
39. Težave v komunikaciji med najstniki in staršiKeli Rejec, 2021 Opis: Obdobje najstništva je tako za najstnike kot za starše velik preizkus. To razvojno obdobje je
prežeto z velikimi preizkušnjami in spremembami najstnika. To pa je moč opaziti tudi v
komunikaciji med najstniki in starši, ki sedaj od vseh udeleženih zahteva preobrazbo. Za
najstnika je značilno, da se pričenja upirati in bolj močno izražati svoje mnenje. Zato je izredno
pomembno, kako se, zaradi vseh teh sprememb in močnih čustev, nanj odzivajo starši. V
vsebinskem delu te naloge smo podrobneje opravili kritičen pregled literature, ki je zajemal na
eni strani predstavitev težav v komunikaciji med najstniki in starši, na drugi strani pa je odpiral
pogled in rešitve za kvalitetnejše sporazumevanje. V raziskovalnem delu smo se preko
kvalitativne raziskave bolj podrobno posvetili najstnikom in raziskovali njihov pogled na
komunikacijo s starši. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo preko petih najstnikov
pridobili natančnejše in globlje odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati so
pokazali, da se največ težav v komunikaciji med najstniki in starši pojavlja predvsem zaradi
občutka nezaupanja in nespoštovanja. Najstniki imajo občutek, da jim starši premalo zaupajo
in da ne verjamejo dovolj vanje. Ugotovljen pa je bil tudi neenakovreden odnos s strani staršev,
ki mu primanjkuje spoštovanja, saj najstniki v komunikaciji s starši občutijo, da so v
podrejenem položaju. Poleg vsega tega pa je nujno treba ohranjati zavedanje, da je vsaka
družina celica zase in je ta problematika obširnejša in kompleksnejša predvsem zaradi
različnosti v medsebojni družinski dinamiki. Kar je pravilo pri enih, ne velja pri drugih in
obratno, zato se moramo izogniti kakršnemu koli predvidevanju oziroma posploševanju.
Najdeno v: osebi Ključne besede: najstniki, starši, komunikacija, težave, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1174; Prenosov: 146 Celotno besedilo (1,18 MB) |
40. Socialna aktivacija in njena umestitev v zaposlitveno politiko SlovenijeEdina Kovač Cvetko, 2020 Opis: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema
socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za
celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in
dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in
socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično
velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled
skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije.
V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo
intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno
metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo
globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo
usmerjamo k zastavljeni temi.
Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo
intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije
v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se
zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te
skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije.
Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne
aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije.
V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne
aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili
program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova
začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo
tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA
ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje.
S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem
socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske
aktivne politike zaposlovanja. Najdeno v: osebi Ključne besede: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 937; Prenosov: 98 Celotno besedilo (2,45 MB) |