1. Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migracijiStanislav Sobočan, 2016 Opis: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3725; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Druga svetovna vojna na Pacifiku in v AzijiAleš Ačkovič, 2014 Najdeno v: osebi
Ključne besede: druga svetovna vojna, ZDA, Kitajska, Japonska, Pacifik, Azija, japonsko-kitajski incident, letalstvo, mornarica, velika gospodarska kriza, magistrske naloge
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 3563; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,68 MB) |
6. |
7. Diplomat, obveščevalec ali vohunAljoša Komljenović, 2018 Opis: Običajnemu bralcu svet diplomacije, obveščevalnih služb in vohunjenja predstavlja polje tajnosti, kjer so skrivnosti skrbno varovane. Diplomacijo nestrokovna javnost dojema in razume kot dejavnost brez konkretnih učinkov, kot ceremonial, prestiž, ki deluje v "belih rokavicah".Obveščevalna dejavnost se povezuje z akcijo, polno napetosti in spletk, za kar je najbolj zaslužna filmska industrija. Vohunjenje se dojema kot aktivnost, ki odkriva varovane tajne in ima negativno konotacijo. Tako diplomacija kot obveščevalne službe so primarno namenjene delovanju v tujini in v povezavi s tujino, torej v mednarodni skupnosti. Popolnoma jasno je, da država kot suverena entiteta v sodobnem svetu nima možnosti preživetja, če se ne povezuje in ne sodeluje z ostalimi državami. Povezovanje in sodelovanje je bistveno odvisno od interesa posamezne države v mednarodni skupnosti, ki je v večini primerov ekonomski interes. Zgodovinsko gledano so se države razvijale in širile v imperije na podlagi osvajanj in podrejanj osvojenih ozemelj in ljudstev. Razvoj in širitev sta bila pogojena z uporabo sile in moči. Navedeno nas napeljuje na trditev, da kdor je močnejši in uporablja silo, je uspešnejši in vplivnejši. Uporabi sile smo priča tudi v današnjih časih in zdi se, da so posledice lahko katastrofalne. Prav diplomacija in obveščevalna dejavnost bistveno pripomoreta k reševanju in urejanju kompleksnih in zahtevnih mednarodnih odnosov oz. interesov ter izogibanju uporabi sile. V nalogi smo podrobno proučili obe dejavnosti;predvsem nas je zanimala potreba vohunjenja in prisotnost le-tega v diplomaciji in obveščevalnih službah. Informacije in s tem povezano znanje je ključnega pomena za uspešno delovanje vsakega posameznika in družbe kot celote. Za urejanje mednarodnih razmer in odnosov z drugimi državami, le-te potrebujejo podatke in informacije, ki rezultirajo v znanju, da lahko uspešno urejajo in uveljavljajo svoje interese v mednarodni skupnosti. Tudi državo kot skupnost posameznikov lahko obravnavamo na način, da potrebuje intimen prostor, ki ni na voljo drugim državam in ta prostor lahko poimenujemo, kot polje tajnosti. Logična posledica je radovednost ostalih po tem polju tajnosti, kar pa lahko rezultira v izvajanju aktivnosti, ki niso dovoljene.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomat, diplomacija, obveščevalne službe, vohun, vohunjenje
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2884; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,42 MB) |
8. Mednarodno sodelovanje v šolstvu - program ComeniusDamjana Marn, 2015 Opis: Večletno mednarodno sodelovanje šol v programih Evropske skupnosti je te prineslo določene spremembe in učinke na sodelujoče posameznike ter celotne vključene organizacije. Na področju mednarodnega sodelovanja v podporo razvoju nacionalnega šolstva je posebna skrb usmerjena v komplementarnost mednarodnega sodelovanja s cilji sodelovanja v izobraževalnih aktivnostih Evropske unije. To konkretno pomeni, da skuša nacionalne prioritete ter politične usmeritve EU (Lizbonska strategija, proces Izobraževanje in usposabljanje 2010, Kopenhagenski proces) podpreti z vsebinskimi in strokovnimi projekti ostalih dvostranskih, regionalnih ter večstranskih povezav. V zadnjem času gre predvsem za prizadevanje, da bi slovenski šolski sistem sprejel filozofijo komparativnega pogleda na vse ključne mednarodne cilje, premike in procese na področju izobraževanja, ki bi bili podprti s primerljivimi metodološkimi pristopi v statistiki, analitiki ter raziskovanju. V nalogi je obravnavano področje mednarodnega sodelovanja, s poudarkom na področju izobraževanja. Podane so informacije o mednarodnih izmenjavah med osnovnimi šolami in jasno je, da takšne izmenjave obstajajo. Vsebina dela na začetku seznanja z mednarodnim sodelovanjem nasploh, nato pa z zgodovino, razvojem in z današnjim stanjem mednarodnega sodelovanja ter izmenjav na področju šolstva. Podrobno je obdelan evropski program Comenius, ki je del programa Vseživljenjsko učenje, kot edini program, ki ga financira Evropska unija in omogoča mednarodno sodelovanje tudi med osnovnimi šolami. Predstavljeni so primeri dobre prakse že izvedenih izmenjav med osnovnimi šolami in analizirani njihovi konkretni primeri. Izvedena je raziskava, katere ugotovitve podajo rezultate ter hkrati predstavijo izkušnje in napotke za še učinkovitejše nadaljnje delo. Rezultat nam predstavi, kakšen je odnos osnovnih šol do mednarodnih izmenjav ter katere so ključne pridobitve vključenih v mednarodne projekte programa Comenius. Raziskava nam poda pregled stanja na področju mednarodnega sodelovanja med slovenskimi osnovnimi šolami in da izhodišča za morebitne izboljšave na tem področju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno sodelovanje, šolstvo, vzgoja in izobraževanje, Comenius, globalizacija, izmenjava
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 1604; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,00 MB) |
