11. |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. Politika in etika ob koncu življenjaMarija Antić, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava posebnost položaja pri pacientu ob koncu življenja. Uvodoma smo pojasnili temeljna vprašanja življenja in smrti, s katerimi se umirajoči v svojem zadnjem obdobju življenja običajno sooča. V okviru prve zastavljene hipoteze in raziskovalnih vprašanj smo opredelili pojem "oseba" in raznolika pojmovanja vrednosti človeškega življenja. Ugotavljali smo predvsem, ali ima vsako človeško življenje enako vrednost oz. ali so lahko v posebnih primerih določena človeška življenja vredna več kakor druga. Nadalje smo v okviru druge hipoteze in raziskovalnih vprašanj raziskovali, kje je meja in kaj ustvarja moralno razliko med povzročiti smrt in pustiti umreti. Glede navedenega smo za eno in isto dejanje predstavili različne interpretacije etičnosti ravnanja. V nadaljevanju smo na podlagi tretje hipoteze in raziskovalnih vprašanj primerjali Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi, sprejeta v Sloveniji, s Smernicami Sveta Evrope o medicinskih odločitvah ob koncu življenja. Preučili smo navedene dokumente, saj smo želeli ugotoviti, ali so priporočila skladna z omenjenimi smernicami, hkrati smo izpostavili bistvene elemente obeh dokumentov. V okviru zadnje hipoteze pa smo posebej obravnavali pomen vnaprej izražene volje, saj gre za relativno nov institut, ki lahko igra pomembno vlogo pri pacientu ob koncu življenja, ker odraža svobodo odločanja. Hkrati smo prikazali različne pravne ureditve vnaprej izražene volje v desetih evropskih državah. Posebej smo poudarili pomen napredka medicine, ki nas prisili, da razmišljamo o vprašanjih, s katerimi se nam v preteklosti ni bilo treba soočati, npr. do kdaj je smiselno podaljševanje življenja umirajočega brez možnosti ozdravitve. V osrednjem delu magistrskega dela smo prikazali pomen medicinskih odločitev ob koncu življenja in pomen etičnosti ravnanja v tovrstnih primerih. Ob tem smo izpostavili tudi pomen dostojanstva pacienta ob koncu življenja. To posebno situacijo ob koncu življenja smo obravnavali tako skozi oči zakonodaje kot etike. Z navedenim delom smo poudarili tako razsežnost kot tudi kompleksnost obravnavane teme. Hkrati želimo spodbuditi stroko k nadaljnjim razpravam, saj živimo v času nenehnih sprememb v razvoju medicine. Želimo pa tudi izpostaviti pomen seznanitve pacienta z njegovimi pravicami v zadnjem obdobju življenja in pomen sprejemanja odločitev z upoštevanjem posebnega položaja, v katerem se pacient nahaja. Najdeno v: osebi Ključne besede: pacientove pravice, vrednost življenja, evtanazija, samoodločanje pacienta, magistrske naloge Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2591; Prenosov: 207 Celotno besedilo (1,53 MB) |
18. Prispevalna pravičnost in skupno dobro kot temelja družbeLjubinka Vlaisavljević, 2018 Opis: Pravičnost je osnovna vrlina družbenih institucij v sodobnih demokratičnih družbah. Pri tem imajo bistveno vlogo zakonodajne in pravosodne institucije, posredno pa je za stanje prava v družbi odgovoren vsak posameznik, ki bo spoštoval človekove pravice, solidarnost, vladavino prava in resničen dialog, ki je pravzaprav dogajanje doživljajske solidarnosti. Skupno dobro je dobrina, ki jo ustvarjamo v solidarnih skupnostih, saj je dobro vsakega posameznika lahko samo dobro, ko je obenem skupno dobro. Pot, ki omogoča trajnostni razvoj, je izgradnja dodane vrednosti na vzajemnem, dialoškem in solidarnem, ki vključuje tudi gradnjo prispevalne pravičnosti. Ob tem pa je pomembna tudi čustvena inteligentnost, kot posebna socialna spretnost, ki je temelj dobrega sodelovanja in potemtakem tudi temelj učinkovitih skupnosti oziroma prihodnosti države. Le svobodni, odgovorni in neodvisni ljudje, ki uživajo enake možnosti, lahko prispevajo k napredku družbe. Vsi državljani morajo biti enakopravni pred zakonom in dosledno spoštovati pravni red, saj je pravosodje dejavnik družbene integracije. Najdeno v: osebi Ključne besede: demokratična družba, solidarnost, svetovni etos, pravo, čustvena inteligentnost Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2294; Prenosov: 173 Celotno besedilo (1,44 MB) |
19. Dialektična metoda in njena uporaba pri reševanju pravnih primerovLuka Martin Tomažič, 2017 Opis: Avtorjeva raziskava je osredotočena na razvoj dialektičnega modela argumentacije v pravu, ki ima idejno osnovo v Heglovi in sholastični dialektiki. Reševanje kompleksnih pravnih primerov je v okviru te metode v svojem bistvu vrednostno tehtanje, ki poteka kot dialektično soočanje potencialnih argumentov, ki skozi intelektualno dejavnost razlagalca privede do sinteze, se pravi do rešitve pravnega primera.Pri tem avtor sledi pojmovanju t.i. amsterdamske, pragma-dialektične,šole argumentacije, kidialektiko, logiko in retoriko razume kot medsebojno povezane pojmovne kategorije, ki jih je, v kontekstu pravniškega razlogovanja, smiselno preučevati hkratno. Medtem ko se pragma-dialektiki ukvarjajo zlasti z rekonstrukcijo in analizo argumentacije, kot poteka v pravni praksi, pa avtorja zanima razvoj modela, ki bo praktično uporaben in ne bo omogočal zgolj rekonstrukcije in analize, temveč tudi oblikovanje argumentacije, s čimer bo lahko v pomoč tudi praktikom, zlasti sodnikom in odvetnikom.Hkrati avtor, v okviru razvoja dialektične metode, proučuje pravilnost stališča, da je pravniško sklepanje v mnogih kompleksnih primerih entimemsko in da ne poteka v obliki običajnega silogizma. Klasična pravna teorija pravniško razlogovanje namreč pojmuje kot silogistično, avtor pa meni, da je pravilneje, da ga v mnogih kompleksnih primerih, v katerih obstaja potreba po vrednostnem tehtanju, pojmujemo kot entimemskega, saj pri sklepanju pogosto obstajajo skrite premise. Pri tem sledi Waltonovi definiciji in kot entimem pojmuje vsako sklepanje, ki ima eno ali več premis, ki niso eksplicitno navedene, ampak so potrebne, da bi lahko iz besedila izluščili celotno sklepanje. Najdeno v: osebi Ključne besede: reševanje kompleksnih pravnih primerov, hegeljanska dialektika, kvalitativni preskok Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 3111; Prenosov: 234 Celotno besedilo (1,88 MB) |
20. |