Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 28 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Javna uprava, javni interes in družbena odgovornost
Stanislava Hlede, 2018

Opis: V diplomski nalogi sem raziskala medsebojno povezanost etike in morale ter družbenega interesa in družbene odgovornosti v javni upravi. Javni uslužbenci opravljajo svoje delo tako, da vse dokumentirajo in arhivirajo, tako da je njihove odločitve in etičnost njihovih dejanj v posameznih postopkih mogoče preverjati. Večina se jih zaveda, da bo lahko njihovo delo in odločitve nekdo preverjal, presojal in ocenjeval lahko tudi po več desetletjih. Javni interes predstavlja vrednote in cilje družbe ter pomeni opredelitev zastavljenih skupnih ciljev in nalog družbe, opredelitev smernic. V praksi je opredeljevanje javnega interesa zaupano vsakokratni vladi. Javna uprava ga uresničuje v skladu s temeljnimi ustavnimi načeli in zakoni, pri čemer ne sme posegati v absolutne človekove pravice. Družbeno odgovorna družba je etično ozaveščena družba. Za etično ozaveščeno družbo lahko največ naredimo z izobraževanjem ljudi, na vseh stopnjah, od otroštva naprej. Družbeno odgovorna družba deluje v skladu z javnim interesom in s skupnimi cilji za prihodnost.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 3065; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (627,64 KB)

22.
Živalska etika z vidika prava
Nina Makovec, 2017

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 2530; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

23.
Institut zmote v rimskih pravnih virih
Helena Emilija Oberstar, 2009

Najdeno v: osebi
Ključne besede: zmota, rimsko pravo, pravna zmota, dejanska zmota, Gajeve Institucije, Justinjanove Institucije
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 2206; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (501,43 KB)

24.
25.
Pojem človekovega dostojanstva v zdravstvu in pravu
Linda Orzan, 2019

Opis: Osrednji predmet proučevanja magistrskega dela je pojem dostojanstva in prava. Gre za temeljno človekovo pravico, ki je v vsakdanjem življenju pogosto kršena. Namen dela je opozoriti na to temeljno človekovo pravico, ko se posameznik znajde v vlogi pacienta in na kršitve te pravice, ki je pogosto prezrta. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo ugotavljali poznavanje te pravice med pacienti, ki so že bili hospitalizirani. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji dela. Vzorec je obsegal 92 hospitaliziranih pacientov. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Ugotovili smo slabše poznavanje pomena dostojanstvo med anketiranimi pacienti. Večina ne zna pojasniti, kaj obsega dostojanstvo oz. pravica do dostojanstva. Rezultati so pokazali na visoko mero spoštovanja dostojanstva pri komunikaciji z zdravstvenim osebjem. Zelo pogosto so anketiranim zagotovljeni stiki s svojci. Pogosto jim je zagotovljena enakost z drugimi pacienti pri obravnavi, omogočanje pogovora z zdravnikom in informiranje ter poslušanje. Niti redko niti pogosto jim je zagotovljeno varovanje osebnih podatkov, zasebnost in zagotavljanje miru. Najpogosteje anketirani pacienti zdravstvenemu osebju pripisujejo prijaznost, poslušnost in pozornost. Ugotovili smo, da je po oceni anketiranih najpogosteje razlog za kršitev pravice do dostojanstva pomanjkanje kadrov in to, da zaposleni nimajo na voljo dovolj časa. Pogosto sta razloga tudi slaba komunikacija in slabi odnosi med zaposlenimi. Opozorili smo na slabo ozaveščenost pacientov glede samega pojma dostojanstvo in na morebitno nespoštovanje oz. neupoštevanje dostojanstva pacientov pri zdravstveni negi.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 2837; Prenosov: 266
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
27.
Genocid kot zločin proti človečnosti in družbena smrt
Ervin Založnik, 2020

Opis: Skupni interesi, kultura, jezik, geografsko poreklo, verovanja in veliko drugih dejavnikov ustvarjajo skupine kot prepoznavne otoke v oceanu človeštva. Mednarodno kazensko pravo si danes prizadeva, da to takšnih katastrof, kot je bili holokavst v drugi svetovni vojni in kasneje v Afriki, naj ne bi prišlo. Ióseb Besariónis dze Džugašvíli Stalin, je nekoč dejal: %Mednarodno pravo ima ogromno vizij, nima pa divizij, ki bi te vizije uresničevale.% Genocid in njemu podobni zločini so spremljevalec vsakdana in ne nujno posledica med- ali neposredno povojnega dogajanja. Seveda so vzroki različni, ampak lahko nekako omejimo motive, ki so rasni, etnični, verski in nacionalni. V svojem delu želim predstaviti še druge skupine, o katerih mednarodna konvencija ne govori kot skupinah, a so vseeno tarče večkratnega nasilja. Govorim o političnih in drugih skupinah, ki bi morda morale biti vključene v konvencijo. Drugi del naloge poskuša utemeljiti razliko med fizično in družbeno, se pravi socialno smrtjo, ki je prisotna v genocidu. Pokazati želimo, kako lahko družbena smrt ustvari škodo, ki je povsem enaka, če ne večja, ker je posledica dolgotrajnejših ran, zadanih z nasiljem nad skupino. Kot epilog naloge se poglobimo v problematiko največjega genocida kadar koli v človeštvu in poskušamo na kratko pregledati družbeno stanje staroselskih prebivalcev Amerik v sedanjosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: genocid, družbena smrt, holokavst, Mednarodno kazensko sodišče, etnocid, politicid, ameriški genocid
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1575; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

28.
Uporabna vojaška etika Za vključujočo in varno družbo prihodnosti
Sabina Kečanović, 2020

Opis: Bistvo obravnavane teme, na katerem sloni celotna argumentacija tega magistrskega dela, je iskanje uporabnih odgovorov na ključno vprašanje, kako v razmerah globalne negotovosti, kompleksnih varnostnih groženj, problemov in izzivov razviti nov in učinkovitejši način razmišljanja, kar je v danih razmerah visoke negotovosti in globalnega varnostnega tveganja že na svetovni ravni široko sprejet, nujen in neizogiben pogoj za preživetje ljudi in planeta Zemlja. Ob upoštevanju integralnega vidika raziskovanja so kot poglavitne metode uporabljene dialektična, primerjalna, zgodovinska in antropološka ter sociološka in aksiološka-deontološka metoda. Z mikrosociološkim pristopom, z delno strukturiranim intervjujem, s študijo primera (angl. case study) in z analizo sekundarnega gradiva so teoretične ugotovitve, ki potrjujejo glavno in delovne hipoteze, dodatno podkrepljene. Namen in cilj skupaj z rezultati raziskovalnega dela utemeljujejo potrebo po uporabni vojaški etiki in njenem integrativnem pristopu v Slovenski vojski. To je ključni rezultat tega magistrskega dela. V celoti je primerljiv s svetovnimi cilji trajnostnega razvoja ter vključujoče in varne družbe prihodnosti v Agendi 2030. Izvirnost in uporabnost sta doktrinarno utemeljeni s prizadevanji sodobnih moralnih filozofov za vrnitev etike k vsebinskim vprašanjem ter s primerjalnimi ugotovitvami, da je uporabna vojaška etika v svetovnem merilu uveljavljena v vojskah različnih držav in Zavezništva. Z vsem navedenim magistrsko delo Uporabna vojaška etika za vključujočo in varno družbo prihodnosti predstavlja nov in učinkovitejši pristop h krepitvi etike v Slovenski vojski, na vseh ravneh in področjih njenega normativnega okvira in delovanja, tako v nacionalnem varnostnem in obrambnem kot mednarodnem in diplomatskem pogledu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: etika, moralna teorija, vključujoča in varna družba, uporabna vojaška etika
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 930; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh