Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenstvo na avstrijskem Koroškem v luči slovenske narodne skupnosti ter političnih in domovinskih organizacij večinskega naroda
Špela Gomboc, 2016

Opis: Ne moremo mimo dejstva, da se koroški Slovenci skozi vso zgodovino vključujejo v avstrijske politične stranke in poskušajo biti del političnega prostora. Žal pa se avstrijske politične stranke skozi zgodovino niso pokazale kot tiste, ki bi bile slovenski narodnostni skupnosti v Republiki Avstriji izrazito naklonjene. Danes, ko so človekove pravice domala dnevna aktualna tema vsakega demokratičnega političnega prostora, se nam samoumevno zastavljajo vprašanja, če je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem politično sprejeta kot njeno dejstvo oziroma se še vedno najdejo taki, ki se ukvarjajo z vprašanjem vindišarstva na eni strani in slovenstva na drugi ter razlikami med njimi. Zanima nas tudi, če so prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Zato temo širimo, da bi izvedeli, kako vindišarska društva opredeljujejo svojo identiteto in gledajo na koroške Slovence ter njihove pravice. S tem delom ugotavljamo umestitev slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje na Koroškem, s tem pa tudi sprejetost te v političnih krogih in med predstavniki koroških Slovencev. Raziskavo podpiramo s pregledom zgodovinskih dejstev, pravne podlage in skozi intervju s pričevanji nekaterih vidnejših predstavnikov te manjšinske skupnosti, predstavniki avstrijskih političnih strank in predstavniki nekaterih tako imenovanih domovinskih organizacij. Kritično prikazujemo trenutne razmere in umeščenost slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje ter prizadevanja politike za priznanje slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji in njeno uveljavljanje. Raziskava daje pomembne zaključke o odnosu avstrijskih domovinskih organizacij in tudi uradne politike do slovenske manjšine v Republiki Avstriji, še posebej ker v zadnjem času v tem oziru ne zasledimo nobene vidnejše primerjave. V najbolj bistvenih delih naših zaključnih sklepanj ugotavljamo, da prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev niso obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Še vedno pa zaznavamo "vindišarski" boj z izpovedano slovensko manjšino glede "količine" pravic, ki gredo eni ali drugi strani. Morda pa so prav vindišarska prizadevanja, da bi - tako kot koroški Slovenci - dosegli svojo ustavnopravno zaščito tisto, kar jih nezavedno spominja na svoje pravo poreklo, pa čeprav preko izražanja "windisch", ki v je v izvornem pomenu tako ali tako sinonim za slovenstvo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Koroški Slovenci, Vindišarji, Brambovci, Heimatdienst, varstvo manjšin, plebiscit, Avstrijska državna pogodba, Slovenija, Avstrija, Magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3583; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

2.
3.
Reform of democracy and the rule of law in Slovenia
Jernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič, 2019

Opis: The rule of law is the fundamental basis for the functioning of any constitutional democracy in a free and democratic state. It is a precondition for a person's self-fulfilment and a functioning economy. A strategic constitutional and actual priority for Slovenia is to lay the foundations for the functioning of a real rule of law, which need to be internalised by the people, both in the public and the private sector. The rule of law is a precondition for the functioning of all state systems, as well as its social subsystems, particularly the economy. Slovenia started its path towards the rule of law only after declaring independence in 1991. In adopting a new Constitution -- despite legal continuity from the previous state -- Slovenia accepted explicitly and with high political consensus the values of the rule of law and the protection of human rights, setting them at the top of its normative, constitutional and legal framework.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravna država, vladavina prava, politični sistemi
Objavljeno: 09.05.2019; Ogledov: 3211; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Vloga slovenskih lovcev v osamosvojitveni vojni za Slovenijo ter sodelovanje z milico in teritorialno obrambo
Kaja Peras, 2018

Opis: Osamosvojitvena vojna leta 1991 je Slovencem prinesla težko pričakovano novo samostojno državo Republiko Slovenijo, po kateri je slovenski narod dolgo časa hrepenel. V desetdnevni vojni za samostojnost je sodelovalo veliko akterjev – milica, Teritorialna obramba, politika, civilna družba itd. Vloge posameznih akterjev so dobro znane, med njimi pa ni znana vloga, ki so jo imeli slovenski lovci. Organizirano lovstvo se je na območju Slovenije pričelo že v 19. stoletju, leta 1907 pa je bil ustanovljen Slovenski lovski klub, ta se je skozi leta razvil v Slovensko lovsko zveze, ki je še danes krovna organizacija na področju lovstva. Lovstvo na področju zakonodaje ureja Zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet leta 2004. Lovska zveza Slovenije je od sprejetja novega zakona sestavljena iz posameznih območnih združenj upravljavcev lovišč ter lovskih družin in lovskih zvez, ki pa sedaj delujejo le kot društva. V diplomski nalogi sem raziskala vlogo, ki so jo imeli slovenski lovci v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Posamezni člani lovskih družin so v vojni sodelovali v sestavih milice, Teritorialne obrambe (TO) ali narodne zaščite, mnogi pa so z uporabo svojih veščin in poznavanja terena sodelovali le kot člani slovenskega lovstva. Lovci so predstavljali nepogrešljiv vir informacij glede dogajanja na terenu, milici in TO so pomagali pri varovanju objektov in prevozih orožja. Lovske koče in druge lovske objekte sta milica in TO uporabljali za tajna skrivališča orožja ter za začasna prenočišča vpoklicanih vojakov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, milica, Teritorialna obramba, vojska, lovci, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 824; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

5.
Primerjava implementacije javnih politik zaposlovanja mladih na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Ajdovščina
Maruša Istenič, 2017

Opis: Diplomska naloga preučuje implementacijo javnih politik zaposlovanja mladih na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Ajdovščina. Namen je, da se na podlagi pozitivnih praks iz ene občine predlaga ukrepe v drugi občini in obratno. Diplomsko nalogo sestavljata dva dela. Teoretični del predstavlja pojme javne politike, policy analize, njen potek in zakonodajne ureditve zaposlovanja mladih v Sloveniji. To so tudi izhodišča za nadaljnjo analizo in kasneje primerjavo javnih politik. Empirični del diplomske naloge predstavlja po poteku policy analize dva pristopa k preučevanju. Prvi pristop je »od zgoraj navzdol«, pri katerem smo predstavili javnopolitične igralce na področju zaposlovanja mladih in javne politike, ki jih sprejemajo. Preučili smo javnopolitične igralce vse od nivoja Evropske unije, državnega nivoja in kasneje konkretne javne politike občin Nova Gorica in Ajdovščina. Pri drugem pristopu »od spodaj navzgor« smo informacije pridobili z intervjuji s ključnimi državnimi in civilnodružbenimi igralci v preučevanih občinah. Ugotovili smo, da je Občina Ajdovščina veliko prej zaznala problematiko zaposlovanja mladih kot pomembno in prej začela z ukrepi reševanja. Leta 2012 je sprejela Strategijo za mlade v občini Ajdovščina, v občini Nova Gorica pa je strategija v fazi obravnave. Kot razliko opažamo pomanjkanje civilnodružbenih igralcev, ki bi se ukvarjali s tematiko in izvajali sprejete javne politike v Novi Gorici. V občini Ajdovščina se s tem področjem bolj konkretno ukvarjajo organizacije Mladinski svet in Inštitut za mladinsko politiko. Dostop do političnih odločevalcev bolje ocenjujejo v Ajdovščini, predvsem z vidika upoštevanja predlogov in ne toliko možnosti predlogov. Kot rešitev v občini Nova Gorica vidimo predvsem možnost spodbud za participacijo mladih v institucijah (obuditev Mladinskega sveta), ki bi vodila tudi do boljše implementacije sprejetih ukrepov na področju zaposlovanja mladih in večjega nadzora.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zaposlovanje mladih, implementacija javnih politik, Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, policy analiza, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
Ali je znanje slovenskega jezika pogoj za čutenje slovenske etnične identitete
Neli Skočaj, 2022

Opis: Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati kakšno vlogo ima znanje slovenskega jezika pri čutenju in ohranjanju slovenske etnične identitete pri Slovencih izven meja Slovenije, na primeru zamejcev v Italiji in izseljencev ter njihovih potomcev v ZDA in Argentini. V nalogi ugotavljamo, da se slovenski jezik v tujini počasi in vztrajno izgublja, najbolj v ZDA, medtem ko se je v Argentini po zaslugi tamkajšnje etnične skupnosti in zgodovinsko – političnih dejavnikov uspel dokaj dobro ohraniti. Ohranil se je samo pri 3. valu izseljencev iz političnih razlogov. Pri prvih dveh izselitvenih valovih se je slovenski jezik ravno tako izgubil. V teoretičnem delu naloge smo opisali zgodovinske prelomnice, ki so razdelile slovensko etnično ozemlje in kako je potekalo izseljevanje s slovenskega etničnega ozemlja. Opredelili smo identiteto in jezik in primerjali kako se slovenska etnična identiteta v teh skupnostih ohranja. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativni pristop in metodo anketnega vprašalnika. S podrobnejšimi statističnimi analizami smo pregledali, kako se Slovenci v vseh treh skupinah in z različnim znanjem slovenskega jezika razlikujejo v nekaterih odgovorih ankete. Uporaba in ohranjanje slovenskega jezika je najintenzivnejše v naši neposredni bližini, v zamejstvu, prav tako pojmovanje slovenske etnične identitete v povezanosti z znanjem slovenskega jezika. Tam, kjer se slovenski jezik v skupnosti izgublja, ga nadomeščajo drugi etnični atributi, predvsem hrana in ohranjanje narodnih običajev in navad ter aktivno sodelovanje v etnični skupnosti. Kot se spreminja sam jezik skozi čas, se spreminja tudi pomembnost atributov etničnosti, stare nadomeščajo novi, sodobnejši. Globalizacija in digitalizacija spreminjata tudi delovanje in pojavnost etničnih skupnosti, tradicionalne oblike delno nadomeščajo virtualne. Kako pojmujemo svojo slovensko etnično identiteto in kako se opredeljujemo, je odvisno od vsakega posameznika in njegovega zaznavanja pomembnosti določenega etničnega atributa, pri čemer jezik ni nujno na prvem mestu. Tudi brez znanja slovenskega jezika lahko čutiš slovensko etnično pripadnost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: etničnost, identiteta, jezik, izseljenstvo, slovenstvo, zamejstvo, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 509; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

7.
Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev?
Helena Volčanjk, 2022

Opis: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca. Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

8.
Prenos zgodovinskega spomina o vplivu begunstva in begunskih taborišč na civilno prebivalstvo med in po soški fronti
Karin Premrl, 2022

Opis: Prva svetovna vojna je pustila močan pečat na civilno prebivalstvo. V Posočju se je moralo na tisoče ljudi nemudoma izseliti iz svojih domov in se zateči v neznano. Veliko ljudi je bilo nastanjenih v taboriščih, v katerih so opravljali različna dela, da so zaslužili za preživetje. Žene, otroke in starejše bolne ljudi je vojska pustila v zaledju, očete oziroma može in sinove pa vpoklicala za bojevanje na fronti. Tema diplomske naloge zavzema prenos zgodovinskega spomina o begunstvu iz obdobja soške fronte med desetimi posamezniki. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, ali se spomin na to obdobje prenaša iz roda v rod, ali spomin na to obdobje tone v pozabo ter koliko to obdobje potomci beguncev poznajo. Kot raziskovalno metodo smo uporabili intervju, katerega smo izpeljali s posamezniki, starimi med 55 in 80 let. Od tega smo izbrali pet moških in pet ženskih oseb. Izbrali smo tiste posameznike, za katere smo predvideli, da poznajo zgodovinski čas in obdobje soške fronte ter s tem obdobjem povezano begunstvo. V nalogi smo si zastavili eno raziskovalno vprašanje. Ko smo z raziskavo zaključili, smo odgovorili na to vprašanje in tako prišli do ključnih ugotovitev. S samo raziskavo smo prišli do zaključka, da je spomin na trpljenje prebivalstva še močno živ, še posebej pri ljudeh, ki so imeli prednike v begunstvu iz obdobja soške fronte.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: begunstvo, begunska taborišča, soška fronta, civilno prebivalstvo, spomini, kolektivni spomin, pričevanja, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (670,12 KB)

9.
Pravne zagate urejanja osebnih statusov ob izselitvi iz Slovenije in vračanju v Slovenijo
Maja Rejc, 2023

Opis: Magistrsko delo obravnava preseljevanje v preteklosti in danes, pri čemer se osredo-toča na težave, ki se ob selitvah pojavljajo. Način selitev, množičnost in pogoji za preseljevanje so se skozi čas močno spremenili. Tudi povezanost z domačimi in domovino je danes precej drugačna od nekoč. V sodobnem času hitreje potujemo, hkrati pa ko-municiramo preko spleta, telefonov in podobno, kar močno spremeni način povezanosti v primerjavi s preteklostjo, ko so dolgo potovali, nato pa komunicirali preko pošiljanja pisem. Danes poznamo tudi različna združenja Slovencev v neki tuji državi, kar nam lahko močno olajša vse skupaj. Proces selitve je zahteven, zato nam večkrat lahko pomaga pomoč in izkušnje znancev, prijateljev oziroma oseb, ki so tudi same šle skozi proces selitve. Kljub vsem pozitivnim posledicam, ki jih je prinesla tehnologija, pa vse-eno velik del urejanja zadev ob selitvah še vedno ni samodejni. Ostaja veliko papiro-logije za urejati ob odhodu kot tudi ob prihodu v novo državo. Na potrebne dokumente se še vedno precej dolgo čaka. Tako se pojavljajo težave na področju urejanja davčnih zadev, zavarovanj in prijave prebivališč. V uvodnem delu so opredeljeni ključni pojmi, v osrednjem delu magistrskega dela pa so obravnavane prav te težave s katerimi se ob selitvah srečujemo. Najpogostejše težave s katerimi se srečujemo ob selitvi smo poiskali s pomočjo različnih metod raziskovanja - pregleda člankov, osebnih izkušenj in intervjujev. Namen raziskave je odkriti, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bilo težav pri selitvah čim manj. V sklopu raziskave smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja na katera smo odgovorili s pomočjo odgovorov pridobljenih z intervjuji. Naše ugotovitve so uporabne predvsem za tiste, ki načrtujejo selitev v prihodnje, prav tako smo dobili predloge, kaj vse bi bilo treba spremeniti. Delo pa ima dodatno vrednost, ker so vse informacije glede migracij zbrane na enem mestu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: selitev, težave pri selitvi, dokumentacija, množična migracija, povezanost z domačo deželo
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (866,00 KB)

10.
Čebelarstvo kot del slovenske identitete?
Ester Nives Škvorc, 2023

Opis: Čebele igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju človeške populacije pri življenju. Pereče vprašanje, ki se glasi, je: ali se Slovenci lahko z razlogom ponašamo s čebelarstvom kot delom naše identitete? Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko opisali pojma identiteta in nacionalna identiteta ter predstavili čebele nasploh, zgodovino čebel na slovenskem ozemlju, panjske končnice, Antona Janšo, Kranjsko sivko, Čebelarsko zvezo Slovenije, Svetovni dan čebel, slovenski zajtrk, Čebelarski muzej v Radovljici, apiturizem in čebelarstvo v Sloveniji na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. Tukaj smo dodali še razne zanimivosti o čebelah. Pri empiričnem delu smo za raziskovanje uporabili intervju in anketni vprašalnik. Pri raziskovanju smo se osredotočili na zgodovino čebelarjenja na slovenskem ozemlju ter s tem povezane dejavnike, ki čebelarstvo opredeljujejo kot slovensko identiteto. Najprej smo izpeljali tri pilotne intervjuje s tremi čebelarji in na podlagi njihovih odgovorov sestavili in opravili anketni vprašalnik, ki je ključni dejavnik raziskovanja. K interpretaciji anket smo dodali še nekaj najbolj relevantnih stališč iz intervjujev, saj se nam je zdelo, da bi to obogatilo rezultate in bi odgovori iz intervjujev opisno prikazali, zakaj so določeni kvalitativni rezultati takšni, kot so. V sklepu smo povzeli pridobljene rezultate in interpretacije, ki so podprli tri zastavljene hipoteze. Z razčlenitvijo slovenske čebelarske zgodovine in odgovori na intervjuje ter analizo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je Anton Janša imel največji vpliv na celotno slovensko in svetovno čebelarjenje. Svetovno znana je tudi Kranjska sivka, kot druga najpogostejša pasma na svetu. Slovenija se ponaša še z izumom Svetovnega dneva čebel in Tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: identiteta, čebelarstvo med Slovenci, Anton Janša, Kranjska sivka, Svetovni dan čebel, Tradicionalni slovenski zajtrk, apiturizem
Objavljeno: 26.09.2023; Ogledov: 239; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh