Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
Vpliv trgovine s prepovedanimi drogami na nacionalno varnost in varnost Evropske unije
Davorin Toš, 2021

Opis: Kriminaliteta na področju drog je problematika, s katero se moramo ukvarjati tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, saj droge vplivajo na vsa področja našega življenja. Magistrsko delo opredeljuje problematiko prepovedanih drog na območju EU in prilagajanje držav trgu s prepovedanimi drogami. V magistrskem delu smo preučili pojme, kot so varnost, nacionalna varnost, organiziran kriminal in prepovedane droge. V nadaljevanju smo opredelili vlogo organov pregona v boju zoper droge in spoznali problematiko, ki jih pri tem ovira. Organi pregona, ki se bojujejo z nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami, se srečujejo z vse večjo iznajdljivostjo storilcev kaznivih dejanj, saj ti za storitev tovrstnih dejanj uporabljajo informacijsko tehnologijo, katera jim omogoča mednarodne povezave, ki so težko izsledljive. Organe pregone pri njihovem delu ovira tudi zakonodaja, ki dopušča zelo malo manevrskega prostora pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj trgovine s prepovedanimi drogami. V študiji primerov dekriminalizacije konoplje v Španiji, na Portugalskem in Nizozemskem je bilo ugotovljeno, da bi bil za Republiko Slovenijo najprimernejši model Španije, ki omogoča gojenje in uživanje konoplje v zasebnih prostorih. Pri tem bi morali vzpostaviti učinkovit sistem nadzora nad trgovino s konopljo na nezakonitem trgu. Preučili smo kanadski model legalizacije konoplje, ki je prinesel pozitivne učinke na gospodarstvo in proračun, vendar zaradi še kratkega obdobja legalizacije ni vidnega učinka na javno zdravje in vpliva na nezakoniti trg konoplje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kazniva dejanja, droge, legalizacija, dekriminalizacija, policijski postopki
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 823; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

32.
Nasilje na socialnih omrežjih in osnovnošolski otroci
Tanja Zadražnik, 2022

Opis: Splet in socialna omrežja imajo vsak dan več uporabnikov, ki so vse mlajši in splet pogosto uporabljajo brez nadzora staršev. Otroci pogosto nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi znali prepoznati nevarnosti in tveganja ter pravilno in pravočasno odreagirati, zato so posledično najbolj ogrožena skupina uporabnikov interneta in socialnih omrežij. Z doktorsko disertacijo smo želeli predstaviti celovit pregled in trenutno stanje na področju nasilja na spletu in socialnih omrežjih med osnovnošolci. Razdeljena je na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljena najbolj aktualna socialna omrežja in njihove značilnosti ter vpliv sodobne tehnologije na otroke in mladostnike. Sledi predstavitev oblik spletnega nasilja, njihove značilnosti in posledice. Analizirali smo starševske vzgojne sloge, starševski nadzor in ozaveščenost staršev o nevarnostih na spletu. Pregledali smo značilnosti urbanega in ruralnega okolja, ker nas je zanimal vpliv obeh okolij na pojavnost nasilja na spletu in socialnih omrežjih ter morebitne razlike med njima. Analizirali smo slovensko in mednarodno zakonodajo, pri čemer smo uporabili deduktivni pristop. Glede preventivnega pristopa k reševanju perečega problema spletnega nasilja smo analizirali institucionalne oblike pomoči in pomembnejše nevladne organizacije. Drugi del doktorske disertacije predstavlja empirična raziskava. Namen raziskave je bilo ugotoviti poznavanje spletnega nasilja in preučitev stanja nasilja na spletu in socialnih omrežjih s ciljem raziskati uporabo spleta in socialnih omrežij ter spletnega nasilja med osnovnošolci. Izvedena je bila spletna anketa, ki se je v času preventivnih ukrepov za zajezitev Covid-19 izkazala za najbolj primerno izbiro raziskovalne metode. Anketirali smo učence tretje triade dveh osnovnih šol, ene iz urbanega okolja in druge iz ruralnega okolja. Izbrani sta bili načrtno zaradi morebitnih razlik pri uporabi socialnih omrežij glede na okolje. Na koncu smo naredili primerjalno analizo pridobljenih rezultatov obeh šol in prednosti ter slabosti metodološkega pristopa. V zaključnem delu so podani predlogi za oblikovanje učinkovitih politik in strategij, ki bi pripomogle k prepoznavanju in preprečevanju spletnega nasilja med otroki. Potrebna bi bila sprememba zakonodaje in organizacija dodatnih izobraževanj tako za otroke, starše, učitelje in vse, ki aktivno sodelujejo z otroki in mladostniki.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nasilje na spletu in socialnih omrežjih, osnovnošolci, družina, urbano in ruralno okolje, preventiva
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 730; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

33.
Vpliv migracij na premoženjska kazniva dejanja v Republiki Sloveniji
Sandi Vrbanić, 2022

Opis: V zaključnem delu smo se posvetili problematiki vpliva migracij na premoženjska kazniva dejanja. Živimo namreč v času, ko so migracije postale nekaj vsakdanjega tako na nivoju Evropske unije kakor tudi v Sloveniji. Vzroke za migracije lahko iščemo na različnih področjih, kot so zaposlovanje, združitev z družino, iskanje novega smisla življenja ali beg iz domovine zaradi različnih dejavnikov. V prvem delu smo podrobno definirali migracije in se osredotočili na pojme migrant, begunec in prosilec za azil. Definirali smo premoženjska kazniva dejanja, posebno pozornost pa namenili tatvinam in ropom. V nadaljevanju smo proučili mednarodne migracije, in sicer z vidika ekonomskih in prisilnih migracij. Osredotočili smo se tudi na ilegalne migracije, njihove vzroke, na okoljske migracije ter normativno ureditev s področja migracij. V nadaljevanju smo raziskali premoženjsko kriminaliteto in podrobno opredelili tatvino, veliko tatvino, rop in roparsko tatvino. Sledil je pregled po primarni, sekundarni in terciarni prevenciji. Proučili smo še povezavo med migracijami in kriminaliteto, kjer smo se osredotočili na strukturno in direktno kriminaliteto ter kriminaliteto priseljencev. V drugem delu smo se lotili raziskave ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete v Sloveniji ter na Hrvaškem. V nadaljevanju smo prikazali vpliv ilegalnih migracij na premoženjsko kriminaliteto v Sloveniji in na Hrvaškem. Sledila je primerjava ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete med Slovenijo in Hrvaško. V zadnjem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate in cilje raziskave, odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter opredelili pričakovani prispevek dela k znanosti oziroma stroki.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ilegalne migracije, migrantska kriza, premoženjska kriminaliteta, tatvine, rop
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 598; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

34.
Pomen zgodnjega odkrivanja znakov radikalizacije v boju proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmu
Aleš Dekleva, 2022

Opis: Magistrsko delo obravnava pojavnost radikalizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma, ki so vedno bolj prisotni tako v svetu kot v EU in Sloveniji. V Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU, kljub delovanju različnih posameznikov in ekstremističnih skupin, niso bile zaznane hujše varnostne grožnje. Po sedanjih ocenah smo sicer razmeroma varni, a ugodne varnostne razmere se lahko hitro poslabšajo, saj je terorizem dinamičen pojav, odvisen od mnogih nepredvidljivih scenarijev. V magistrskem delu predstavljamo različne koncepte proučevanja radikalizacije ter dejavnike tveganja za razvoj radikalizacije in nasilnega ekstremizma, ki se sinergično združijo v razumevanju, da je proces radikalizacije, ki lahko vodi v nasilni ekstremizem zelo nepredvidljiv, da so gonilniki, zaradi katerih osebe postanejo skrajno nasilne, številni in zelo raznoliki. Najboljše, kar je mogoče narediti je, da se izboljša družbeno odgovorno ravnanje, da se okrepijo varnostna omrežja in izmenjava relevantnih informacij ter da se razvije sistem indikatorjev za zgodnje odkrivanje in prepoznavanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Po napadu na stavbi Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, 11. septembra 2001, se je tudi v Evropi povečalo zavedanje o grožnji terorizma in varnostnem tveganju, ki izhajajo iz dejavnikov radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Podrobneje smo opisali odziv na grožnje in koncept nacionalne varnosti v Sloveniji ter predstavili model Radicalisation Awareness Network (RAN) Slovenija in Projekt Radikalizacija in celoviti protiukrepi v Republiki Sloveniji (RadCePro), in sicer kot poskusa dveh medinstitucionalnih modelov za identifikacijo in spremljanje radikalizacije v Sloveniji, nastalih po vzoru organiziranja evropskega projekta RAN. Pri učinkovitem izvajanju ukrepov se Slovenija spopada s težavami, kot so omejitve, ki izhajajo iz pravnih aktov, ki večkrat otežujejo uresničevanje nalog, ter tudi z nezanimanjem nerepresivnih deležnikov, ki ne prepoznajo vloge in nalog, ki bi jih lahko izvajali in tako prispevali k izboljšanju varnosti države. Država, in ne nazadnje celotna družba, lahko s preventivnim pristopom, ki vključuje prepoznavanje in uporabo indikatorjev, prepreči pojavnost radikalizacije ali pa vsaj opozori nanjo, jo tako omeji in ne dopusti, da bi se razvila do skrajnega nasilja ali terorizma.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: varnost, radikalizacija, ekstremizem, nasilje, indikatorji
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 511; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

35.
Vpliv ilegalnih migracij na obrambno samoorganiziranje državljanov Republike Slovenije
Barbara Hauptman, 2022

Opis: EU so množične ilegalne migracije v letu 2015 ujele povsem nepripravljeno. Teroristični napadi v EU so krizo le še bolj poglobili. Zaznal se je porast paravojaških skupin kot ena od posledic evropske migrantske krize. V magistrskem delu smo raziskali, ali se je migracijska in azilna politika EU po letu 2015 prilagodila in posodobila ter kako poteka razvoj upravljanja zunanjih meja EU. Analizirali smo trend ilegalnih migracij, v obdobju med leti 2011 in 2021, in ugotavljali v katerem obdobju so bile množične ilegalne migracije na najvišji točki. Skozi obstoječ nacionalnovarnostni sistem v RS smo ugotavljali, kakšno je zagotavljanje varnosti pri preprečevanju ilegalnih migracij in predstavili nacionalno varnost RS. Preučevali smo pojav samoorganiziranja državljanov RS na primeru Štajerske varde, njihove ustanovitvene razloge in zakonodajno umeščenost. Ugotovili smo, da se je zakonodaja, ki opredeljuje varovanje državne meje in ilegalne migracije ter obrambno samoorganiziranje državljanov kar dobro prilagodila na nov vir ogrožanja in je ustreznejša kot pred letom 2020. Preverjali in proučili smo, ali v evropskem prostoru obstajajo podobni pojavi paravojaških skupin. Ugotovili smo, da Slovenija ni nobena izjema in da je takšnih paravojaških skupin precej. Ugotovili smo še, da so nastale kot odgovor na ilegalne migracije, s ciljem zavarovati nacionalno identiteto in suverenost države. Magistrsko delo podaja sistematični pregled in izhodišča za nadaljnje raziskave na področju zagotavljanja varnosti pri preprečevanju ilegalnih migracij ter preprečevanju vzpona paravojaških in podobnih skupin. Vsi doseženi rezultati in ugotovitve v magistrskem delu ne bodo imeli večjega učinka, v kolikor se država in njeni državljani ne bodo zavedali resnosti težav, ki jih s seboj prinašajo ilegalne migracije in pojav paravojaških skupin, zato je potrebno vse sile uperiti v preventivno delovanje in zatiranje tovrstnih groženj nacionalni varnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: migracije, ilegalne migracije, varnost, nacionalna varnost, obrambno samoorganiziranje državljanov, paravojaške skupine
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 534; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

36.
Zagovornik otrokovih pravic v postopkih centra za socialno delo
Simona Purgar, 2022

Opis: V praksi se kaže, da so otroci zelo ranljiva skupina in so žrtve številnih oblik nasilja. Naloga vsakega starša je, da morajo v vseh dejavnostih in postopkih skrbeti za otrokovo korist, da se otrok lahko razvije v celoti. Potrebno se je zavedati, da otroci niso last staršev, so imetniki pravic in se jih ne sme obravnavati kot subjekte brez čustev. Otroci, ki se znajdejo v postopkih pred državo, doživljajo zelo stresne situacije, saj končni rezultati postopkov lahko zanje pomenijo velike spremembe v nadaljnjem razvoju. Med postopki so starši po navadi fokusirani na svoje težave, tako da so menja in želje otrok, lahko tudi nehote, spregledani. Magistrsko delo je usmerjeno k raziskovanju splošnega poznavanja in uporabe Instituta Zagovorništva otrok v Sloveniji in konkretne uporabe instituta v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska. Strokovni delavci centra lahko v svojih postopkih vključijo zagovornika otrok po lastni presoji, lahko pa ga predlaga Varuh za človekove pravice Republike Slovenije. Magistrsko delo izhaja iz opažanj pri dolgoletnem delu na Centru za socialno delo Gorenjska, na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. V teh postopkih se neposredno ne odloča o otrokovih pravicah, vendar se velikokrat srečamo s primeri, ko se starši odločajo o otrokovih koristih brez upoštevanja otrokovih mnenj, ki bi bila lahko drugačna od odločitev staršev. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo poiskali odgovore na postavljena vprašanja, kot so, zakaj v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska strokovni delavci ne izberejo pogosteje možnosti postavitve zagovornika otroku, kaj vpliva na te odločitve in ali je razlog za to preslabo poznavanje Instituta zagovorništva otrok. Poskušali smo ugotoviti, ali bi se število podanih pobud za postavitev zagovornika otroku povečalo, če bi se organiziralo več izobraževanj na to temo in bi strokovni delavci pridobili več strokovnega znanja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: center za socialno delo, Institut zagovorništva otrok, nasilje, postopki, otroci
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 544; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

37.
Pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silah
Jana Bardutzky Žerdoner, 2022

Opis: V magistrskem delu so predstavljene aktualne varnostne grožnje s poudarkom na ilegalnih migracijah ter COVID-u v povezavi z vlogo oboroženih sil Republike Slovenije, Avstrije ter Hrvaške pri zagotovitvi in ohranjanju varnostne stabilnosti. V teoretičnem delu smo opisali vodenje na splošno ter vodenje in poveljevanje vojaški enoti, pri čemer smo opozorili na specifike vodenja in poveljevanja, ki so značilne le za vojaško vodenje. Izpostavili smo nekaj kazalnikov, ki opredeljujejo, kako kakovostno je vodenje in poveljevanje. Osrednja tema magistrskega dela je pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silah, zaradi česar smo se v raziskovalnem delu osredotočili na osnovno izobraževanje in usposabljanje bodočih vojaških voditeljev v obravnavanih državah. Z uporabljeno raziskovalno metodo razgovora smo zbirali podatke o vlogi poveljnika v krizni situaciji. Predstavili smo ocene lastne pripravljenosti poveljnikov za prevzem prvih dolžnosti neposredno po zaključenem osnovnem izobraževanju/študiju ter oceno kompetentnosti za izvedbo lastne priprave in priprave podrejenih za vojaški enoti dodeljene naloge, izhajajoče iz obvladovanja ilegalnih migracij ter preprečevanja širjenja COVID-a. V raziskavi smo ugotovili, da poveljnik vojaške enote tudi pri netipičnih vojaških nalogah potrebuje osnovna vojaška znanja in veščine, s katerimi izgradi disciplinirano enoto, kjer vladata visoka bojna morala in motiviranost. To znanje mora za kompetenten in hiter odziv nadgraditi še z informacijami ter specifičnim strokovnim znanjem, njegov pristop do podrejenih pa mora biti ponavadi »mehkejši« in situaciji primeren. Za uspešno pripravo bodočih vojaških voditeljev ob spremembi varnostnega okolja je zato v bodoče potreben razmislek o spremembi ali nadgradnji vojaškega izobraževalnega sistema in celovitejši pristop.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: varnostne grožnje, oborožene sile, vodenje in poveljevanje vojaški enoti, poveljnik, Slovenska vojska
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

38.
Sirski begunci na poti v Evropsko unijo
Kaja Odar, 2022

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problem emigriranja sirskega prebivalstva iz Sirije v času evropske begunske krize, ki se je začela leta 2014, s poudarkom na iskanju dejanskih razlogov za emigriranje sirskih prebivalcev v Evropsko unijo. V začetku magistrskega dela smo opredelili in predstavili obravnavano tematiko, probleme in predmet raziskovanja. Opisali in predstavili smo sirski režim in dogajanje v Siriji zadnjih 10 let od začetka sirske državljanske vojne leta 2011. Predstavljena je zgodovina Sirije za lažje razumevanje pomembnosti sirske lege z geografskega in političnega vidika tako na Bližnjem vzhodu kot v svetu. Analizirali smo konflikte med prebivalstvom in državnimi akterji, obravnavali odziv sosednjih držav Sirije na evropsko begunsko krizo ter zajeli normativne ureditve in socialno politiko v sosednjih državah Sirije in v Evropi. Osredotočili smo se na odziv Evropske unije in evropskih držav na evropsko begunsko krizo ter analizirali delovanje Evropske unije v Siriji med državljansko vojno. Opredelili in opisali smo tudi povezave Sirije z Rusijo in Turčijo. Analizirali smo denarne pomoči Rusije in Evropske unije Siriji med državljansko vojno ter podatke o emigracijah iz Sirije kot tudi o imigracijah nazaj v Sirijo. Opravili smo tudi analizo smrtnih žrtev sirskih prebivalcev med državljansko vojno v Siriji. Predstavljena je vloga sosednjih držav Sirije med državljansko vojno. Na podlagi opravljene ankete med sirskimi begunci, ki živijo v Berlinu, smo analizirali in predstavili ključne ugotovitve opravljene ankete in dejanske razloge za migriranje sirskih prebivalcev v smeri Evropske unije. Na koncu smo predstavili rezultate, ki smo jih dobili, ter opisali in predstavili prispevek rezultatov ankete ter uporabnost dobljenih rezultatov raziskave.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sirsko prebivalstvo, sirski begunci, Sirija, evropska begunska kriza, socialna politika v EU
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 594; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

39.
Delitev bremen Nata in zagotavljanje vojaških prispevkov majhnih držav na primeru Afganistana
Špela Boc, 2023

Opis: Varnostne razmere v Afganistanu so predstavljale primer kompleksne mednarodne krize, ki je predvsem zaradi dogodkov 11. septembra 2001 zahtevala ustrezen odziv mednarodne skupnosti. Za zagotavljanje varnosti in stabilnosti Afganistana je Nato leta 2003 prevzel vodenje operacije Mednarodne varnostne sile za pomoč (ISAF), ki je bila do zdaj največja in najbolj zahtevna operacija Nata, v kateri so sodelovale tudi majhne države. Raziskava se usmerja na analizo zagotavljanja vojaških prispevkov držav na primeru Afganistana in pojasnjuje, zakaj države sodelujejo pri takšnih aktivnostih ter zakaj se pridružujejo koalicijam in zavezništvom. Doktorska disertacija bo to vprašanje raziskovala na primeru sodelovanja majhnih držav v operaciji in na misiji Nata, ki sta potekali v Afganistanu. Poudarek bo zlasti na analizi njihovih vojaških prispevkov, načinov in oblik njihovega zagotavljanja ter obnašanju teh držav znotraj koalicije zavezniških držav. Pojasnjeno bo, na podlagi kakšnih politik in zakaj se države odločajo za delitev bremen, predvsem takih, ki presegajo njihove zmogljivosti. To vprašanje je še bolj izpostavljeno pri majhnih državah, ki niso bile neposredno ogrožene zaradi varnostnih groženj in tveganj, ki so izhajale iz Afganistana. Ker mednarodne operacije in misije vključujejo tako zmogljivosti držav kot gradnjo partnerstev, bodo predstavljeni tudi vloga in načini partnerskega sodelovanja pri delitvi bremen, s poudarkom na regionalnih povezavah obravnavanih majhnih držav. Dosedanja strokovna prizadevanja za predstavitev delitve bremen v zavezniških in koalicijskih operacijah ter na misijah so se usmerjala predvsem na vlogo in aktivnosti večjih, nosilnih oz. stebrnih držav, medtem ko je bila vloga majhnih držav manj raziskana oz. ko govorimo o državah obravnavane regije spregledana. Zato doktorska disertacija poskuša zapolniti to praznino ter iz več ravni ovrednotiti vojaške prispevke majhnih držav, ki so bile pogosto označene za izkoriščevalke (angl. free riders) in potrošnice varnosti. V ospredju bo vprašanje ali so se dokazovale kot verodostojne članice in potencialne članice zavezništva ter ali jih lahko opredelimo za ponudnice varnosti. Pojasnjeno bo tudi, ali so države učinkovito izkoriščale metode in mehanizme za doseganje svojih ciljev in ali so uspešno konsolidirale vse elemente njihove nacionalne moči za oblikovanje ustreznih modelov regionalnega varnostnega sodelovanja pri delitvi bremen.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: delitev bremen, vojaški prispevki, zavezništvo, majhne države, mednarodne operacije in misije, ISAF, RSM
Objavljeno: 20.07.2023; Ogledov: 361; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

40.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh