Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen izvajanja dihalnih vaj kot oblika sprostitve
Alen Mesarič, 2020

Opis: Telo z okolico optimalno izmenjuje dihalne pline, da zagotovi normalno oksigenacijo telesa ter vsem notranjim organom in celicam omogoči, da se tvori energija, ki jo telo porablja za svojo funkcijo. V telesu se z izločanjem CO2 in vnašanjem 02 ustvarja notranje ravnovesje, ki ob predpogoju ostalih parametrov vzdržuje nespremenljivo notranje okolje človeka, kar je predpogoj za normalno delovanje telesa. Namen diplomske naloge je bil predstaviti dihalni proces, njegov pomen, njegovo optimalno delovanje in kakšen vpliv ima na potek fizioterapevtske obravnave. Človek lahko vpliva na svoje zunanje dihanje razumsko, ga zazna in usmerja. Posameznik lahko z dihalnimi vajami dihanje optimizira in ustvari v človeku še prijaznejše okolje, s katerim človek intenzivno in poglavitno vpliva na zmožnost svojega organizma za razvoj. Na splošno zavestno dihanje vpliva na usklajenost avtonomnega živčnega sistema, izboljša koncentracijo, mentalno zdravje in na splošno poskrbi za dobrobit našega telesa kot celote.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: dihanje, dihalne vaje, sprostitev, rehabilitacija, stres, zdravje
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 2445; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1020,98 KB)

2.
POMEN RESPIRATORNE FIZIOTERAPIJE PRI KARDIOKIRURŠKEM PACIENTU PRED IN PO OPERATIVNEM POSEGU
Ina Zupan, 2020

Opis: ZUPAN, Ina: Pomen respiratorne fizioterapije pri kardiokirurškem pacientu pred in po operativnem posegu. Uvod in namen: Respiratorna fizioterapija je zdravstvena veja fizioterapije, ki se ukvarja s preprečevanjem in zdravljenjem respiratornih zapletov. Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature s področja respiratorne fizioterapije kardiokirurškega pacienta pred in po operativnem posegu in pridobiti podatke ali ima respiratorna fizioterapija pred kardiokirurškim operativnim posegom in po njem kakšen vpliv na potek pooperativne rehabilitacije. Rezultati: Štiri raziskave od šestih navajajo pozitiven vpliv izvajanja pred- in pooperativne respiratorne fizioterapije na boljše pooperativne pljučne volumne pri kardiokirurških pacientih, tri raziskave od štirih pa so potrdile izboljšano predihanost pljuč. Preiskovalne skupine, ki so imele pred- ali pooperativno respiratorno obravnavo, so imele manj pooperativnih pljučnih zapletov, manj atelektaz, krajšo pooperativno mehansko ventilacijo ter krajši čas bivanja v enoti intenzivne terapije. Uporabnost: Raziskave potrjujejo, da izvajanje pred- in pooperativne respiratorne fizioterapije pri kardiokirurškem pacientu lahko vpliva na rehabilitacijo z manj pooperativnimi zapleti. Omejitve: Različen obseg trajanja pred- in pooperativnih respiratornih obravnav, uporaba različnih metod pri izvajanju respiratorne fizioterapije ter majhno število preiskovancev. Ključne besede: Respiratorna fizioterapija, kardiokirurški pacient, predoperativna in pooperativna respiratorna fizioterapija. Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; Leto 2020; Fizioterapevtika, 46 (36) str., 4 pregl., 61 virov. Mentorica (S. Videnšek), Recenzentka (M. Amon).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Respiratorna fizioterapija, kardiokirurški pacient, predoperativna in pooperativna respiratorna fizioterapija.
Objavljeno: 23.09.2020; Ogledov: 3048; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (910,22 KB)

3.
Preprečevanje pooperativne pljučnice z respiratorno fizioterapijo
Alena Barbolina, 2021

Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DELU BARBOLINA. A.: Preprečevanje pooperativne pljučnice z respiratorno fizioterapijo. Uvod in namen: Pooperativna pljučnica kot pooperativni zaplet predstavlja v današnjem času dodatno kadrovsko in finančno breme za zdravstveni sistem, ker pogosto vodi do večje umrljivosti pacientov, daljšega okrevanja pacientov v bolnišnici ter dodatnih stroškov zdravljenja. Namen diplomske naloge je na podlagi zbrane strokovne literature predstaviti vzrok nastanka pooperativne pljučnice, njen pristop k zdravljenju in preprečevanju ter predlagati rešitve problema v praksi. Metode: Metoda dela je pregled strokovne literature. Iskanje literature smo izvedli v splošnih podatkovnih zdravstvenih in medicinskih zbirkah PubMed, Cochrane, ScienceDirect, Cobiss in Google Scholar. Upoštevali smo vključitvene in izključitvene dejavnike, in sicer letnico izdaje članka, jezik in število preiskovancev. Rezultati: Raziskave potrjujejo učinkovitost različnih fizioterapevtskih tehnik pri preprečevanju pooperativne pljučnice, med katerimi se aparati in pripomočki niso izkazali za dovolj znanstveno podprte. Najučinkovitejše rezultate preprečevanja pri preprečevanju pooperativnih pljučnic v pregledanih raziskavah potrjujeta mobilizacija pacientov in izvajanje dihalnih vaj. Uporabnost: Diplomska naloga se lahko uporablja kot usmeritev pri izbiri med različnimi metodami respiratorne fizioterapije za preprečevanje pooperativne pljučnice pri pacientih. Omejitve: Raziskave s premajhnim številom preiskovancev, nedokončane raziskave in raziskave z različnim trajanjem terapij so v naši raziskavi predstavljale izključitvene dejavnike. Ključne besede: pooperativna pljučnica, preventiva pred pooperativnimi pljučnicami, metode respiratorne fizioterapije. Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; 2021, Fizioterapevtika 29 (51) str., 1 pregl., 83 vir. Mentor (S. Videnšek), recenzent (F. Kresal).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pooperativna pljučnica, preventiva pred pooperativnimi pljučnicami, metode respiratorne fizioterapije.
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 1511; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (810,19 KB)

4.
Vpliv inspiratornega mišičnega treninga s POWERbreathe pripomočkom na pljučno funkcijo
Urška Gorup, 2022

Opis: Inspiratorni mišični trening (IMT) s pripomočkom POWERbreathe pri zdravih posameznikih vpliva na izboljšanje pljučne funkcije, posledično se pri zahtevnejših telesnih obremenitvah zaznava napora zmanjša, s tem pa tudi utrudljivost mišic. Z rednim IMT se zmogljivost dihalnih mišic lahko poveča. Izsledki raziskav potrjujejo, da IMT s pripomočkom POWERbreathe deluje učinkovito na pljučno funkcijo tudi pri bolnikih s KOPB, s srčnim popuščanjem, hipertenzijo, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter pri osebah z bolečinami v križu. Z IMT dosegamo večjo moč in vzdržljivost inspiratornih mišic, zmanjšujemo občutek dispneje, znižujemo krvni tlak, število okužb dihal in pojavnost pljučnice. Izvajanje IMT ima prav tako preventivno vlogo pred razvojem pooperativnih pljučnih zapletov. Oblika respiratornega mišičnega treninga (RMT) se priporoča tudi za starejše osebe, saj prispeva k boljšemu dinamičnemu ravnotežju, kar pri njih posledično zmanjša tveganje za padce. Če povzamemo ugotovitve raziskav, z rednimi respiratornimi treningi se lahko izboljša kakovost življenja tako zdravega posameznika, športnika kot tudi posameznika z zdravstvenimi omejitvami.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: inspiratorni mišični trening, respiratorni mišični trening, POWERbreathe, pljučna funkcija
Objavljeno: 15.04.2022; Ogledov: 885; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

5.
RESPIRATORNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA ODRASLIH Z ASTMO
Žana Mencej, 2023

Opis: Dihanje je proces, o katerem redko razmišljamo in mu ne namenjamo pozornosti. To zagotovo ne drži za pljučne bolnike, ki se pomembnosti dihanja zelo dobro zavedajo. V skupino pljučnih bolnikov uvrščamo tudi astmatike. Astma je ena izmed bolezni dihal, ki je zelo razširjena in predstavlja veliko breme za družbo, tako z zdravstvenega kot ekonomskega vidika, predvsem zato, ker se v večji meri pojavlja pri otrocih, ki naj bi predstavljali zdrav del poulacije. Poleg tega gre za kronično bolezen, kar pomeni, da je pomembno, da vzpostavimo učinkovit model obravnave, ki je prilagojen posamezniku. Da bi olajšali življenje bolnikov z astmo, se tako poslužujemo številnih načinov zdravljenja. Poleg najpogostejše oblike – farmakološkega zdravljenja – imamo pomembno vlogo pri obravnavi astmatikov tudi fizioterapevti s specialnimi znanji z respiratornega področja, ki predstavljamo del multidisciplinarnega tima. Pri obravnavi astmatikov se respiratorni fizioterapevti poslužujemo predvsem tehnik za izboljšanje čiščenja dihalnih poti in kontrole dihanja, cilj pa je, da s pomočjo nabora različnih tehnik pacient doseže želene funkcionalne zmožnosti, ki mu omogočajo čim bolj normalno življenje. Respiratorna fizioterapija je že mnogo let eden izmed ključnih delov obravnave bolnikov z respiratornimi disfunkcijami, saj so se metode in tehnike, ki jih uporabljamo, izkazale za učinkovite, čeprav za nekatere še ne obstajajo dejanski dokazi iz raziskav. Pomembno je, da respiratorni fizioterapevti kontinuirano utrjujemo svoje znanje s področja anatomije, fiziologije in patologije ter da poznamo tehnike, ki jih uporabljamo pri svojem delu, in vemo, kakšen vpliv imajo le-te na mehaniko dihanja. Poleg tega je pomemben tudi individualni pristop, ki je prilagojen posameznikovim potrebam ter ozaveščanje javnosti o vlogi in prepoznavnosti respiratorne fizioterapije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: astma, fizioterapija, respiratorna fizioterapija, pljučne bolezni, zdravljenje astme
Objavljeno: 26.04.2023; Ogledov: 548; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (478,77 KB)

6.
Pomen telesne aktivnosti pri srčnem bolniku
Tjaša Škufca, 2023

Opis: Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, ki ju vse pogosteje uporabljamo pri zdravljenju bolezni. Telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih mehanizmov (spreminjanje prisotnosti in intenzitete delovanja znanih dejavnikov tveganja). Pred pričetkom redne telesne aktivnosti je potrebno tako pri zdravih ljudeh (primarna preventiva) kot bolnikih z znano klinično pomembno aterosklerozo oceniti zdravstveni status. Izdelati moramo profil ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (vedenja), upoštevati morebitno jemanje zdravil ter osebne cilje, želje bolnika in vrsto telesne aktivnosti. Telesno aktivnost sistematično in individualizirano predpisujemo po formuli FIT (TP). Priporočila strokovnih združenj s področja srčno-žilne medicine za preventivo koronarne bolezni v klinični praksi zastavljajo kot splošen cilj glede redne dinamične aerobne telesne aktivnosti 3–4 dni v tednu intenzivno aktivnost (50–80 % FSU max), ki traja 30 minut, ali enako dolga aktivnost zmerne intenzitete večino/vse dni (6-krat tedensko). Gre za telesno aktivnost, ki jo lahko izvajamo dalj časa, ne da bi se pri tem izčrpali ali postali tako zasopli, da ne bi zmogli govoriti. Pred začetkom telesne aktivnosti je pomembno ogrevanje (10 minut), po koncu pa sproščanje in ohlajanje (10 minut). Med najbolj primerno aerobno telesno aktivnost spada hoja, nordijska hoja, lahek tek, rekreativno plavanje in kolesarjenje (v naravi ali sobno kolo). Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja učenje o samem obolenju, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi telesne aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in zmožnosti. Če povzamemo ugotovitve iz raziskav, predstavlja telesna aktivnost učinkovito metodo tako pri preprečevanju, ohranjanju kot tudi izboljševanju zdravja srčno-žilnih bolnikov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Telesna aktivnost, koronarna srčna bolezen, odrasli srčni bolniki, fizioterapija pri srčnih bolnikih.
Objavljeno: 26.04.2023; Ogledov: 491; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1010,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh