Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZAVA MED RAVNOTEŽJEM V RAZLIČNIH POLOŽAJIH IN UPADOM FUNKCIJE GLOBOKIH FLEKSORJEV VRATU
Tom Zorec, 2019

Opis: Mišice vratu in zgornjega dela trupa so zaradi prekomernega sedenja in nepravilne drže močno izpostavljene utrujanju. Znano je, da globoke mišice služijo kot stabilizatorji in zato vsebujejo več mehanoreceptorjev, ki služijo kot vir informacij do CŽS. Utrujene mišice so lahko razlog različnih asimetrij telesa, ki vodijo do bolečine ali drugih patologij, kar ima močan vpliv na zaznavanje somatosenzoričnega sistema. Ta posledično vpliva na posameznikovo ravnotežje. Treniranje globokih fleksorjev vratu bi izboljšalo položaj glave, funkcijo mišic in zaznavanje gibanja telesa. S tem bi vplivali na zmožnost ohranjanja ravnotežja in vzdrževanje vzravnane drže. Raziskava je zajemala 20 preiskovancev, starih v poprečju 24,35 leta (± 4,04 leta). Izbor je potekal glede na izpolnjeni vprašalnik o zdravstveni anamnezi, ki je izločil neprimerne kandidate. Z uporabo tenziometrične plošče smo zajemali podatke o nihanju CPP v smeri anteriorno-posteriorno in medialno-lateralno. Glede na spremenljivke je bila opravljena 2-faktorska analize variance. Končni rezultati so nakazovali na statistično značilnost vpliva utrujanja na ravnotežne naloge, na razlike pri ravnotežnih nalogah na nestabilni podlagi in na vpliv utrujanja na ravnotežne naloge (p < 0,05). To je vodilo do zaključka, da ima utrujanje vpliv na globoka fleksorja vratu, ki imata pomembno vlogo priliva somatosenzoričnih informacij za ohranjanje ravnotežja. Za nadaljnjo implementacijo te študije bi bila priporočljiva izbira večje in bolj raznolike populacije ljudi, ki bi vplivala na bolj točne rezultate. Prihodnje študije naj se osredotočajo na raziskovanje funkcije mišic vratu pri prisotnih različnih patologijah vratu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: cervikalna hrbtenica, globoka fleksorja vratu, ravnotežje, kraniocervikalni fleksijski test
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 2378; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
PRIPOROČILA IN OMEJITVE REHABILITACIJE KOLENSKEGA SKLEPA Z OKLUZIJSKO TERAPIJO
Tom Zorec, 2023

Opis: Okluzijska terapija postaja vse pomembnejši del ortopedske rehabilitacije, saj obeta fizične izboljšave mišic in pospeševanje okrevanja okončin po poškodbah in ortopedskih operacijah. Okluzijska terapija je povezana s funkcionalnimi, fizioloških in celičnimi funkcijami, ki imajo vpliv na mišice, podobno kot pri treningu moči proti uporu s težkimi obremenitvami. Ugotovili so, da kombinacija okluzijske terapije in treninga moči proti uporu z nizkimi obremenitvami omogoča večje ali enake učinke kot trening s težkimi obremenitvami. Možnost treniranja z nizkimi obremenitvami dovoljuje izvajanje rehabilitacijskega protokola skoraj vsakemu posamezniku. Govorimo o obremenitvah, ki predstavljajo 30 procentov enega maksimalnega dviga, ki ga premore posameznik. S takšno obremenitvijo kasneje izvajamo vadbeni protokol s 3. serijami po 15 ponovitev in zadnjo serijo s 30. ponovitvami ali celo do mišične odpovedi. Vadbeni protokol lahko zajema samo eno vajo ali je sestavljen iz več njih. Protokole uresničujemo z vajami v zaprti kinetični verigi na trenažerjih, kjer lahko zelo preprosto nadziramo velikosti obremenitve. Treniranje v varnem območju daje pacientom občutek zaupanja in dodatno motivacijo, saj rehabilitacija poteka bolj tekoče in brez neprijetnih zapletov. Prav tako se terapevt lažje osredotoča na pravilnost izvajanja vadbenega protokola in mu omogoča hitrejše napredovanje na kompleksnejše vaje v odprti kinetični verigi. Pogost primer, s katerim se srečamo v času rehabilitacije, je prekomerna bolečina in prisotnost otekline, kar podaljša potek in hitrost rehabilitacije. Z dodano okluzijsko terapijo dosežemo izboljšanje stanja. Učinki so opazni hitro in ponekod so jih zabeležili že po eni sami intervenciji. Za doseganje optimalnih rezultatov se priporoča trajanje rehabilitacijskega protokola med 6 in 8 tedni, z 2 krat tedensko intervencijo. Tak način treniranja dovoljuje, da ima telo zadosten čas za regeneracijo in večji izkoristek terapije za doseganje mišične hipertrofije. Največje razlike smo opazili pri starejših pacientih in v zgodnji rehabilitaciji, ko je bil trening proti uporu s težkimi obremenitvami neizvedljiv. Ugodne učinke terapije z okluzijsko terapijo smo opazili tudi pri zelo treniranih športnikih v primerjavi s tradicionalno rehabilitacijo. Točen mehanizem delovanja okluzijske terapije še ni popolnoma raziskan. Potrebe po individualizaciji programa vsakemu posamezniku niso jasno zastavljene v rehabilitacijskem protokolu, zapisane so samo smernice obremenitve, število ponovitev in trajanje protokola. Kljub temu je okluzijska terapija metoda, uporabna za širok spekter poškodb in po operacijah spodnjih okončin. Marsikdo se je spraševal po varnostnih pogojih in preventivnih ukrepih te metode. Varnost je zagotovljena z uporabo Dopplerjevega ultrazvoka, ki je v novejših aparaturah za ustvarjanje okluzijske terapije prisoten in konstantno spremlja arterijski pritisk, saj s pomočjo tega nadzoruje in spreminja velikost okluzijskega pritiska. Z implementacijo okluzijske terapije v fizioterapevtske obravnave, bi lahko dosegali hitrejše rezultate rehabilitacije in s tem hitrejšo vrnitev v aktiven vsakdan. Z odkrivanjem novih metod terapije in izpopolnjevanjem obstoječih rehabilitacijskih praks, razvijamo fizioterapevtsko stroko in omogočamo novim generacijam večje razumevanje procesov rehabilitacije in jim ponujamo nova orodja za celostno obravnavanje pacientov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Okluzijska terapija, rehabilitacija, kolenski sklep
Objavljeno: 23.04.2024; Ogledov: 14; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh