Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv ekonomske krize na socialno varnost in človekovo dostojanstvo
Tadeja Jamšek, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ekonomska kriza, socialna varnost, človekovo dostojanstvo, ustavna pravica, pravna država
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 3198; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
3.
4.
Spoštovanje človekovega dostojanstva z vidika sorazmerne uporabe policijskih pooblastil
Sebastjan Prosenc, 2020

Opis: Bistvo obravnavane teme je iskanje vsebine policijskega načela sorazmernosti, ki bi uporabljena policijska pooblastila optimiziralo do te mere, da bi onemogočalo nesorazmerno uporabo policijskih pooblastil s ciljem zagotavljanja spoštovanja človekovega dostojanstva. Za raziskavo smo uporabili naslednje raziskovalne metode: induktivno-deduktivno metodo, teoretično in zgodovinsko metodo, primerjalno-pravno metodo, aksiomatsko metodo, metodo klasifikacije, metodo neposrednega opazovanja, metodo modeliranja in metodo analize vsebine. Namen raziskave je proučevanje človekovega dostojanstva, (policijskega) načela sorazmernosti in policijskih pooblastil. Posledično smo raziskovali nastanek in vsebino človekovega dostojanstva in ga povezali s pravno varovanimi pravicami, ki opredeljujejo njegovo vsebino in pomen. Prav tako smo proučili namen, zgodovinski razvoj in vsebino splošnega načela sorazmernosti, ki ga pri odločanju uporabljajo tako mednarodna kot domača sodišča. Namen raziskave je bil tudi podrobna analiza slovenskih policijskih pooblastil, da smo spoznali njihovo raznovrstnost in razpršenost v različnih zakonih ter namen njihove uporabe. Cilj raziskovanja je bil ugotoviti spodnjo in zgornjo mejo načela sorazmernosti in kritična presoja sedanjega zapisa policijskega načela sorazmernosti glede na kriterije strogega testa sorazmernosti, ki ima svoj temelj v praksi pruskega Vrhovnega upravnega sodišča. Glavni cilj raziskave je bil zato oblikovanje zapisa sodobnega policijskega načela sorazmernosti, ki bi že vnaprej omogočal presojo sorazmerne uporabe policijskih pooblastil in s tem preprečeval nespoštovanje človekovega dostojanstva. Pri raziskavi smo se omejili zgolj na slovenska policijska pooblastila. Izvirnost disertacije predstavlja raziskava vplivnega območja policijskega načela sorazmernosti in njegova konceptualizacija za vse prihodnje zapise policijskega načela sorazmernosti kot splošnega načela za opravljanje policijskih nalog.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, policijska pooblastila, sorazmerna uporaba, načelo sorazmernosti, temeljne pravice
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 2989; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

5.
Predstavitev in analiza sodbe US RS v zadevi "Titova cesta"
Neža Špenko, 2020

Opis: V diplomskem delu je obravnavana in predstavljena sodba Ustavnega sodišča v zadevi %Titova cesta%. Sprva je na konkretnih primerih analiziran komunistični režim kot eden od totalitarnih režimov, v katerem so se množično kršile človekove pravice in temeljne svoboščine, katerih osrednje mesto zavzema človekovo dostojanstvo. Med drugimi je predstavljen tudi vpogled v dogodke, ki jih je doživela pobudnica, katere pravni interes je bil s strani sodišča spoznan in na tej podlagi se je začel postopek. Pregledan je mednarodni pogled na spoštovanje človekovega dostojanstva kot pravno-etičnega temelja. Sledi ugotavljanje nezdružljivosti komunističnega režima z evropskimi standardi na splošno in nato še z demokratično pravno državo preko ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Pregled postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodišče RS v zadevi %Titova cesta% se začne z analizo odloka Mestne občine Ljubljana, s katerim so se nekatere ceste in ulice preimenovale v Titovo cesto. Sledi dejanski pregled postopka in analiza sodbe, ki temelji na obrazložitvi Ustavnega sodišča, s poudarki na simbolnem pomenu Josipa Broza Tita kot vodje komunističnega režima. Pred zaključkom so predstavljena še ločena mnenja ustavnih sodnikov, ki so v predmetni sodbi odločali, s poudarki, ki prikazujejo raznolikost med njimi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ustavno sodišče Republike Slovenije, "Titova cesta", Josip Broz Tito, človekovo dostojanstvo, simbolni pomen
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1533; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (787,37 KB)

6.
Primerjava dobrih praks varovanja človekovega dostojanstva v slovenskem in norveškem zapornem sistemu
Gordana Šket, 2020

Opis: Magistrsko delo je nastalo v želji izboljšanja varovanja človekovih pravic in dostojanstva v slovenskih zaporih. Za primerjavo se nam je zaradi dokumentarne serije, ki smo jo gledali na Netflixu, imenovane Inside the world's toughests prisons, zdela najbolj primerna Norveška. Na kanalu YouTube smo pogledali filmčke o nekaterih norveških zaporih, ki so v teh posnetkih predstavljeni kot najbolj humani zapori na svetu. V magistrskem delu so predstavljeni in z norveškim sistemom primerjani ter analizirani postopki, ki jih zaposleni v Oddelku za varnost vsakodnevno izvajamo in ki lahko v veliki meri posegajo v človekovo dostojanstvo in varovanje tega. Ohranjanje človekovega dostojanstva je, še posebej v ustanovi, kot je zapor, izrednega pomena. Zaprte osebe so med prestajanjem zaporne kazni izpostavljene raznim situacijam ter postopkom, ki lahko vsakemu posamezniku posebej pomenijo razvrednotenje njegovega dostojanstva in kršitve njegovih pravic. V vseh zapornih sistemih, tudi v slovenskem in norveškem, so postopki, ki so z vidika varovanja človekovega dostojanstva težavni, a se jim ni moč izogniti ali jih preprečiti, saj so obvezen sestavni del prestajanja zaporne kazni. Pri teh postopkih je težko ohranjati človekovo dostojanstvo, tako na strani zaprte osebe kot na strani zaposlenih. V magistrskem delu smo proučili način izvajanja teh postopkov v enem in drugem sistemu. Ugotovili smo, kateri sistem je človeku bolj prijazen in bolje poskrbi za človekovo dostojanstvo ter kateri primeri dobrih praks so tisti, ki bi jih Slovenija morala prenesti v svoj zaporni sistem tako, da bi zagotovila večje človekovo dostojanstvo tako za zaprte osebe kot tudi za zaposlene v zaporih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zapor, človekovo dostojanstvo, pravosodni policist, obsojenci, kazen
Objavljeno: 16.02.2022; Ogledov: 860; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

7.
Sovražni govor v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice
Ana Čermelj, 2021

Opis: V uvodnem delu predstavimo pomen prava, zgodovinska ozadja in razvoj razumevanja varstva vrednot, torej bistva prava. Čemu se uporablja, čemu služi in kako ga je smiselno razlagati, da bo svoje poslanstvo v najboljši možni meri izvrševalo. Prvi del omogoča globlje, vsebinsko razumevanje odločitev Evropskega sodišča v zvezi z obravnavanima 10. in 17. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu analitično vsebinsko predstavimo 36 sodb ESČP v zvezi z zlorabo pravice do svobode izražanja. Analitično soočenje vsebine sodb s pravno teorijo ter strnjeno in kronološko urejena predstavitev sodb, glede na določeno problemsko polje znotraj omenjene sodne prakse, prikaže razvoj koncepta uporabe »sovražnega govora« od opisne opredelitve le-tega, torej ne neposredno uporabljenega izraza, do neposredne uporabe besedne zveze »hate speech« v zadevi Carla Jóhanna Lilliendahla proti Islandiji. V zaključku predstavimo pobudo uvedbe evropske definicije sovražnega govora in razjasnimo prihodnji pristop ESČP pri obravnavi zadev v zvezi s sovražnim govorom. Opredelimo in na primeru sodb prikažemo, zakaj bo ESČP v novejših sodnih praksah, pri meritorni razlagi zadevo postavilo v ustrezen (širši) kontekst prej, kot se oprlo na posamične sovražne besede in da bo nasploh dalo prednost meritorni obravnavi pred uporabo 17. člena, ki ostaja omejen na izjemne, skrajne primere, ko je »takoj očitno«, da je svoboda izražanja zlorabljena v namene, ki so v jasnem nasprotju z vrednotami Konvencije. Pristop ESČP temelji na zavedanju nujnosti spoštovanja pravice do svobode izražanja v demokratični, pluralni družbi, upoštevajoč najvišjo vrednoto, človekovo dostojanstvo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, svoboda izražanja, človekovo dostojanstvo
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 997; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

8.
Človekovo dostojanstvo in skrbništvo za odrasle osebe z demenco
Mihael Leban, 2021

Opis: Naloga se osredotoča na postopek postavitve osebe z demenco pod skrbništvo in spoštovanje njenega dostojanstva pred, med in po zaključku tega postopka. V prvem delu je obrazložena demenca kot duševna bolezen z različnim izvorom, posledicami in pojavnostjo. Drugi del vsebuje opis postopka postavitve pod skrbništvo po veljavnem Družinskem zakoniku in Zakonu o nepravdnem postopku z vidika uporabnosti te zakonodaje za osebe z demenco. Poudarek je na vlogi strokovnih delavcev CSD skozi naloge, ki jih ti imajo v začetni fazi ugotavljanja potreb, v fazi podaje mnenja sodišču o osebi skrbnika, v zaključni fazi popisa premoženja ter dalje po postavitvi osebe pod skrbništvo v okviru izvajanja skrbništva oz. v okviru spremljanja skrbnikovega dela s strani CSD. Sledi opredelitev pojma človekovega dostojanstva v pravnih mednarodnih in nacionalnih aktih. Empirični del vsebuje intervjuje strokovnih delavcev CSD, ki delajo z osebami z demenco. Njihovo delo zajemajo javna pooblastila in naloge na področju varstva odraslih, predvsem skrbništvo nad odraslimi osebami, poleg tega pa tudi delo z uporabniki s težavami v duševnem zdravju, naloge v zvezi s preprečevanjem nasilja nad starimi in storitev prve socialne pomoči starim osebam. V okviru dvodimenzionalnosti človekovega dostojanstva se naloga posveča temi realizacije dostojanstva oseb z demenco v postopku prehoda pod skrbništvo. Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev postopka postavitve pod skrbništvo z vidika novih možnosti za udejanjanje človekovega dostojanstva oseb z demenco. Predstavljen je pomen neformalnih oblik pomoči, ki jih osebe z demenco prejemajo, če niso sprejete v institucionalno varstvo ter pomen prepoznavanja potreb oseb z demenco in njenih vrednot s strani strokovnih delavcev predvsem takrat, ko ta ne zmore izraziti lastnih misli in želja. Pri vsem tem je v odnosu z osebo z demenco pomemben njej prilagojen način komunikacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, oseba z demenco, človekovo dostojanstvo, skrbništvo, Center za socialno delo, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 714; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
Kako občine pri kategorizaciji cest na zasebnih zemljiščih kršijo ustavna načela in iz njih izpeljano načelo zaslišanja strank
Aleksandra Turk, 2022

Opis: Si predstavljate, da se vozite po občinski cesti, zemljišče, na katerem je ta cesta, pa je v zasebni lasti? Takšnih občinskih cest in poti, ki so jih občinski sveti z odloki kategorizirali, pravne razlastitve pa niso izpeljali, je v naši državi skoraj 15 tisoč kilometrov. Avtorica pričujočega članka zato išče pojasnila, kako je v pravični demokratični državi takšno množično kršenje človekovih pravic sploh mogoče. Kako so lahko lokalne skupnosti lastnike zemljišč, na katerih so občinske ceste in poti, dejansko razlastile, pravno pa ne? In kako so lahko ceste kategorizirale mimo vključitve lastnikov zemljišč v upravne postopke? Avtorica skuša pri iskanju pojasnil tudi potrditi predpostavke, kako bi lahko začela vsakokratna vlada v okviru nadzornih pooblastil ta sramotni madež polpretekle zgodovine brisati z zahtevami občinam o predčasni razrešitvi županov in občinskih svetov (hipoteza 1), poleg tega bi lahko množično kršenje človekovih pravic pri kategorizaciji občinskih cest preprečila s posebnim zakonom in finančno pomočjo občinam (hipoteza 2). Ne nazadnje; ena ključnih ovir za ureditev lastninskih razmerij pri kategorizaciji občinskih cest je manko finančnih sredstev za izplačilo odškodnin ali odkup zemljišč (hipoteza 3). Poleg tega občine niso sposobne brez dodatne strokovne pomoči urediti lastništva zasebnih zemljišč, na katerih so kategorizirale občinske ceste (hipoteza 4). Prav zato toliko bolj preseneča, da Ustavno sodišče RS od zakonodajalca ni zahtevalo zakonodajne ureditve tega področja, saj bi s tem lahko pretrgalo z množičnimi kršitvami temeljnih ustavnih načel in načela zaslišanja strank, ki ima v upravnih postopkih posebno velik pomen. (hipoteza 5)
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zasebne lastnine, javna korist, kategorizacija občinskih cest, odkup zemljišča/razlastitev, kupnina/odškodnina, ustavna načela, načelo zaslišanja stranke, nespoštovanje ustavnih odločb, človekovo dostojanstvo, vladavina prava
Objavljeno: 19.08.2022; Ogledov: 688; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (729,79 KB)

10.
Varstvo človekovega dostojanstva v civilnem izvršilnem postopku z ozirom na ustavno načelo socialne države
Janč Ljubimski, 2022

Opis: Disertacija proučuje ustavne elemente dostojanstvene izvršbe, predvsem z vidika ustavnega načela socialne države in z njim povezanih ustavnih načel ter človekovih pravic in svoboščin, pri čemer je glavna usmeritev varstvo šibkejšega. Raziskovanje celovito zajema ustavna procesna in materialna jamstva dostojanstvene izvršbe, ki jih proučujemo v povezavi z aktualno zakonsko ureditvijo. Disertacija se opira na doktrino pozitivnih obveznosti države in raziskuje možnosti aktivnejše vloge izvršilnega sodnika pri varstvu in uresničevanju človekovega dostojanstva v izvršbi. Ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe obsegajo pravico šibkejšega do poštenega postopka, prilagoditev tradicionalnega upnikovega privilegiranega položaja (prilagojeno pravično ravnotežje), ustrezno omejen obseg izvršbe (sorazmernost uporabljenih prisilnih izvršilnih sredstev), dostojanstven način opravljanja (neposrednih dejanj) izvršbe in pozitivne obveznosti izvršilnega sodišča, da z ustreznim aktivnim postopanjem po uradni dolžnosti zavaruje interese šibkejšega. Zanimanje disertacije je razširjeno na pomen poustavljanja (konstitucionalizacije) civilnega izvršilnega prava. S poustavljanjem tradicionalnemu pospeševanju v izvršilnem postopku dodamo pravo mero zaviranja in preprečimo pretirani formalizem pri sojenju, zlasti pa tradicionalno poudarjenemu privilegiranemu položaju upnika dodamo pravo mero naklonjenosti in občutek za varstvo dolžnika in posebej šibkejšega. Pod vplivom odločitve ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji in aktualnih odločitev USRS ter prava EU so socialni vidiki spoštovanja človekovega dostojanstva v slovenskem civilnem izvršilnem postopku vendarle bolje zaživeli.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, ustavno načelo socialne države, civilni izvršilni postopek, varstvo šibkejšega, ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe, pozitivne obveznosti države, poustavljanje
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 1662; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh