Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Objavljeno: 22.03.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Objavljeno: 22.03.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: U ovom radu za što bolje razumijevanje etažnog vlasništva definirat će se i pravo vlasništva te suvlasništva. Zakonom o vlasništvu i drugim stvarnim pravima uređeno je uspostavljanje vlasništva posebnog dijela nekretnine, odnosno etažno vlasništvo, koje proizlazi i ostaje neodvojivo povezano s odgovarajućim suvlasničkim dijelom nekretnine na kojem je uspostavljeno, što znači da je vlasnik posebnog dijela nekretnine ujedno i suvlasnik cijele te nekretnine. Vlasnik posebnim dijelom nekretnine izvršava vlasničke ovlasti i dužnosti kao da je taj posebni dio samo njegovo vlasništvo pa i može, ako nije drugačije određeno svakog drugog iz toga isključiti. Etažno vlasništvo ili vlasništvo posebnog dijela nekretnine može bit uspostavljeno na odgovarajućem suvlasničkom dijelu nekretnine koja se sastoji od zemljišta sa zgradom ili od prava građenja. Ono može biti uspostavljeno glede dijela nekretnine koji čini samostalnu cjelinu prikladnu za samostalno izvršavanje ovlasti kao što je stan ili neka druga samostalna prostorija. Cilj ovog rada je što bolje i detaljnije prikazati i pojasniti problematiku složenog pravnog instituta vlasništva posebnog dijela nekretnine, analizirajući koji dijelovi nekretnine mogu biti objekti etažnog vlasništva, zatim pojašnjavajući upis u zemljišne knjige te opisati izvršavanje ovlasti vlasnika.
Objavljeno: 22.03.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: Inovacija je najpomembnejši vir za uspeh in preživetje podjetja v današnjem konkurenčnem, kompleksnem in globalnem okolju. Sposobnost za inovacije velja za najpomembnejše in najbolj dragoceno sredstvo v podjetju za zagotavljanje in ohranjanje konkurenčne prednosti in pri izvajanju celotne strategije. V diplomskem delu so analizirani vplivi med inovacijskimi napori in uspešnostjo podjetij, namen naloge pa je bil ugotoviti povezavo med inovativnostjo in uspešnostjo podjetja. Analiza finančnih kazalcev lahko daje dokaj natančno sliko uspešnosti podjetja; koristno je primerjati uspešnost več podjetij z relativno različno velikostjo, zato je za merjenje uspešnosti podjetja v raziskavi uporabljena finančno uspešnost. Podjetja so izbrana s pomočjo seznama Gospodarske zbornice Slovenije, ki vsako leto objavlja najinovativnejša podjetja v Sloveniji. Za analizo izbranih podjetij so uporabljeni podatki s spletnih strani bonitete.si. Podatki so primerjani s podatki iz slovenskega gospodarstva (povprečna rast dobička, povprečna dodana vrednost na zaposlenega in povprečna rast prihodkov). Ugotovljeno je, da inovativnost v podjetjih vpliva na finančno uspešnost podjetij in na povečanje tržnega deleža. Inovativnost v podjetjih je glede na rezultate raziskave v diplomski nalogi ekonomsko upravičena.
Ključne besede: Podjetništvo, poslovanje, inovativnost, raziskava, uspešnost.
Objavljeno: 20.03.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravo nosečnost. Pozitivni učinki se kažejo med nosečnostjo, porodom in po porodu. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice, namenjene vadbi zdravih nosečnic in ali natančno določajo tako intenzivnost kot trajanje različnih telesnih dejavnosti. Raziskave so pokazale, da je večina žensk v nosečnosti manj fizično dejavnih kakor pred zanositvijo, in sicer zaradi slabega počutja in slabosti v prvih tednih nosečnosti, kasneje pa slabše motivacije, pomanjkanja časa, nezadostnega spodbujanja strokovnih delavcev in znanja o vadbi ter posledičnega strahu, da bi z vadbo škodili plodu. Dejstvo pa je, da je nedejaven in sedeč življenjski slog med nosečnostjo povezan z bolečinami, debelostjo, nosečniškimi težavami, zapleti med porodom in dalj časa trajajočo vrnitvijo v stanje pred porodom. Ugotovili smo, da je večina priporočil namenjenih zmerno intenzivni aerobni in ne toliko visoko intenzivni vadbi ter posameznim telesnim dejavnostim. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili na aerobno, anaerobno in nevro-motorično vadbo, ki vključuje jogo in pilates, vadbo, namenjeno mišicam medeničnega dna, raztezanje ter visoko intenzivno vadbo. Ugotovili smo, da je fizična dejavnost priporočljiva tako za prej dejavne kot nedejavne zdrave nosečnice, pomembno je izvajanje aerobne in anaerobne vadbe ter raztezanje. Najbolj varne telesne dejavnosti, ki se jih največkrat priporoča v smernicah, so hoja, sobno kolesarjenje, plavanje in vadba v vodi, prilagojena nosečnici, ter vaje za moč in nevro-motorična vadba (aerobika/pilates/joga). Pomembno je poznati omejitve, prilagoditve, kontraindikacije in znake za prenehanje vadbe ter se gibati vsaj 150 minut na teden oziroma najmanj trikrat tedensko 30 minut. Kliničnih smernic na področju visoko intenzivne vadbe in bolj podrobnih priporočil za posamezne telesne aktivnosti primanjkuje, zato so v prihodnosti potrebne dodatne raziskave na teh področjih.
Ključne besede: Nosečnost, telesna dejavnost, priporočila.
Objavljeno: 19.03.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 25
Celotno besedilo (736,25 KB)