81. Izstop iz Evropske Unije na primeru BrexitGašper Jarkovič, 2017 Abstract: Evropska unija je politično ekonomska zveza, sestavljena iz 28 evropskih držav. Vstop v Evropsko unijo je cilj skoraj vsake evropske države, saj so olajšane mnoge dobrine, kot je na primer enotni notranji trg, ki ga zagotavlja pravni sistem, ki velja za vse države članice Evropske unije. Cilji Evropske unije pa so usmerjeni predvsem v zagotavljanje prostega pretoka ljudi, dobrin, storitev in kapitala v okviru notranjega trga, uveljavljanje zakonov pravosodja in notranjih zadev, skupnega sklepanja trgovskih sporazumov, skupne kmetijske politike ter regionalnega razvoja. Sprva je bil predviden le vstop v Evropsko unijo, in sicer z namenom trajne povezanosti držav članic. Vendar pa so se kasneje začele pojavljati težnje nekaterih držav, ki so se počutile v Evropski uniji preveč "ujete". Tako so z ratifikacijo Lizbonske pogodbe uredili tudi možnost izstopa iz Evropske unije. Kot prva pa je to možnost izkoristila Velika Britanija, ki je po izpeljanem zgodovinskem referendumu, na katerem so se volivci odločili, da želijo zapustiti Evropsko unijo, sprožila postopek za izstop. Razlogi za to odločitev so se pri Britancih kopičili že dlje časa, kaplja čez rob pa je bila migrantska kriza, ki je izbruhnila po vojni v Siriji. Zanimivo pa je tudi to, da Britanci niso negodovali le zaradi migrantov iz Sirije in ostalih muslimanskih držav, temveč so jih motili tudi državljani Evropske unije, ki sicer zaradi dobrih pogojev množično delajo v Veliki Britaniji. To, da se je Velika Britanija odločila, da gre naprej svojo pot, brez Evropske unije, bo tudi veliko stalo. Tako Evropsko unijo, ki bo posledično dobila manj denarja, predvsem pa Veliko Britanijo, katere gospodarstvo bo izstop najbolj občutilo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: brexit, Velika Britanija, 50. člen PEU, Evropska unija, Theresa May, migrantska kriz
Published: 12.07.2018; Views: 3160; Downloads: 289
 Fulltext (813,42 KB) |
82. Problematika odkrivanja in preiskovanja bagatelne kriminaliteteJanez Jecl, 2016 Abstract: V magistrski nalogi so predstavljeni osnovni pojmi in postopki pri odkrivanju ter preiskovanju t. i. bagatelne kriminalitete. Posebej so predstavljeni določeni instituti v kazenskem materialnem pravu ter v kazenskem procesnem pravu, podrobneje pa so opisani institut dejanja majhnega pomena kot tudi procesno pravni izbirni mehanizmi. Podanih je tudi precej statističnih podatkov glede obravnave in preiskave bagatelne kriminalitete, pri čemer je ugotovljeno, da državna tožilstva tovrstnih statističnih podatkov ne vodijo. Državna tožilstva v Republiki Sloveniji problematiko bagatelne kriminalitete omenjajo v svojih letnih poročilih, in sicer le deloma opisno. Tako je nemogoče primerjati statistične podatke obravnave bagatelne kriminalitete, ki jih vodijo državna tožilstva, s tistimi podatki, ki jih vodi policija. Odkrivanje in preiskovanje bagatelne kriminalitete je otežkočeno zaradi določene pravne nedorečenosti predvsem v kazenskem materialnem pravu. Nadalje je mogoče ugotoviti, da je preiskovanje bagatelne kriminalitete oteženo zaradi odsotnosti usmerjanja državnih tožilcev, kar bi se dalo izboljšati. V zaključku naloge podajam določene predloge za izboljšave in svoje poglede na problematiko preiskovanja bagatelne kriminalitete.
Found in: ključnih besedah
Keywords: bagatelna kriminaliteta, odkrivanje, preiskovanje, pregon, varnost, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 12.07.2018; Views: 2569; Downloads: 200
Fulltext (1,46 MB) |
83. Licenčna analogija pri kršitvah pravic intelektualne lastnineNina Hržič, 2016 Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena analiza instituta licenčne analogije. Licenčna analogija je ena izmed metod izračuna denarnega nadomestila, ki pripada imetniku pravice intelektualne lastnine v primeru nepravilne oziroma nepooblaščene rabe njegove pravice s strani tretje osebe. Po načelu licenčne analogije se denarna odškodnina zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine odmeri v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali običajni licenčnini oziroma dogovorjenemu ali običajnemu honorarju. Za lažje razumevanje tematike so v diplomski nalogi najprej opisane temeljne značilnosti pravic intelektualne lastnine, kako pride do kršitve pravic, ukrepi, ki pridejo v poštev v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine in elementi odškodninske tožbe. V osrednjem delu diplomske naloge pa so pod drobnogled vzete določbe Direktive 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, slovenska zakonodaja, ki ureja to področje, druga relevantna tuja zakonodaja in sodna praksa, ki služi kot prikaz, v kakšni meri so uporabi licenčne analogije naklonjeni tako imetniki pravic intelektualne lastnine kot tudi sodniki in pravni strokovnjaki. Prispevek predstavlja obsežen pregled literature in pravne prakse na temo licenčne analogije in bi lahko služil kot enostaven pripomoček pri razumevanju in uporabi metode v konkretnem primeru.
Found in: ključnih besedah
Keywords: intelektualna lastnina, licenčna analogija, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 13.07.2018; Views: 2910; Downloads: 170
Fulltext (613,44 KB) |
84. Primerjalno pravna analiza zakonodaje Združenih držav Amerike in Evropske unijeŽiga Luknar, 2017 Abstract: Hitri razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij poudarja vse večjo potrebo po zanesljivi zaščiti osebnih podatkov na spletu. Kot družba v 21. se pri tem soočamo predvsem z izzivi,kako zakonodajno ureditev prilagoditi tako, da bi bila zmožna globalno zaščititi posameznikovo pravico do zasebnosti na spletu. Pravica do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov v Evropski uniji,predstavlja tako priložnost kot izziv za zaščito posameznikove zasebnosti in osebnih podatkov na spletu. Namen te naloge je predstavitev pravice do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov in analiza koncepta pravice do zasebnosti, natančneje pravice do pozabe, v okviru sodne prakse in zakonodaje Evropske unije in Združenih držav Amerike. Raziskovalno izhodišče pričujoče magistrske naloge je predpostavka, da pravni sistem Združenih držav Amerike v primeru kolizije pravice do svobode izražanja in pravice do zasebnosti razlaga polje varovane zasebnosti bistveno drugače kot pravni sistem Evropske unije, kar lahko predstavlja bistveno mednarodnopravno nekompatibilnost pravnega varstva zasebnosti in osebnih podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.Ta magistrska naloga se tako v svojem jedru ukvarja s primerjalno-pravno analizo sodne prakse in zakonodaje Združenih držav Amerike in sodne prakse in zakonodaje Evropske unije.V nadaljevanju magistrska naloga naslovi tudi implementacijske možnosti globalne pravice do pozabe in bralcu v sklepnem delu ponudi odgovore na mednarodno-pravne izzive obravnavanje v tem delu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do pozabe, kolizija pravic, sodna praksa, svetovni splet, internet, Evropska unija, Amerika
Published: 13.07.2018; Views: 2588; Downloads: 230
Fulltext (1,01 MB) |
85. Strategija in ukrepi EU pri zoperstavljanju davčnim goljufijamMaja Gašperšič, 2013 Found in: ključnih besedah
Keywords: strategija, gospodarska kriminaliteta, davčne goljufije, boj proti davčni goljufijam, upravno sodelovanje, policijsko sodelovanje, pravosodno sodelovanje, Evropska unija, OLAF, Europol
Published: 19.07.2018; Views: 2409; Downloads: 128
Fulltext (1,19 MB) |
86. Problematika "predhodnih vprašanj" pred sodiščem EU v LuksemburguVanessa Marcola, 2016 Abstract: Postopek predhodnega odločanja je nedvomno eden izmed temeljnih gradnikov delovanja Evropske unije, saj z dialogom med avtonomnimi pravnimi redi držav članic in pravnim redom Evropske unije skrbi za enotno uporabo in razlago prava in s tem omogoča doseganje ciljev evropske integracije.V prvem delu diplomskega dela je predstavljena teoretična analiza razmerja med pravom Unije in nacionalnim pravnim redom držav članic, sledi ji analiza vloge nacionalnega sodnika v EU ter pomen in namen postopka predhodnega odločanja. V nadaljevanju so predstavljene nekatere postopkovne posebnosti in pravila glede uporabe instituta predhodnega odločanja. Predstavljena je razlika med pravico in dolžnostjo uporabe instituta predhodnega odločanja ter negativne posledice, ki zadenejo državo, ki ne sproži referenčnega vprašanja, čeprav bi ga morala. V zadnjem delu naloge pa so predstavljeni še učinki odločbe sodišča EU,s katero slednje odgovori na referenčno vprašanje.Veliko postopkovnih pravil oziroma njihovih izjem ni določenih s pozitivno zakonodajo, temveč so se oblikovala s pomočjo sodne prakse Sodišča EU. Tako tudi za postopek predhodnega odločanja veljajo določene izjeme glede pravice in dolžnosti uporabe instituta. Razpršenost pravil in velik vpliv sodne prakse lahko štejemo za eno večjih ovir pri soočanju nacionalnih sodnikov z uporabo instituta predhodnega odločanja, predvsem tistih, ki izhajajo iz mlajših držav članic in prava EU niso toliko vešči. Navedeno lahko predstavlja velik problem v smislu zagotavljanja pravne varnosti in kršenja temeljnih pravic državljanov EU. Poleg tega nacionalnemu sodišču, ki opusti dolžnost uporabe instituta predhodnega odločanja,grozijo različne negativne sankcije.Čisto na koncu diplomskega dela je predstavljena uporaba instituta predhodnega odločanja s strani slovenskih sodišč. Slovenija je do konca leta 2016 vložila skupaj 16 referenčnih vprašanj, od tega dve s predlogom za obravnavanje po nujnem postopku. Največ predlogov je bilo Sodišču EU posredovanih na podlagi tretjega odstavka 267. člena PDEU, kar jasno kaže, da nacionalna sodišča,vsaj sodišča nižje instance,niso naklonjena uporabi instituta predhodnega odločanja. Enak trend lahko zasledimo pri vseh mlajših državah članicah. Elementov, ki vplivajo na aktivnost nacionalnih sodišč pri sprožanju predhodnih vprašanj,je veliko in niso vsi v enaki meri izraženi v vseh državah članicah, zato je odnos med njimi in številom postavljenih predhodnih vprašanj težko dokazati. Vsekakor pa je treba predstavljene elemente ozavestiti in njihov vpliv kar se da omejiti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: enotna razlaga prava, predhodno odločanje, Evropska Unija
Published: 24.07.2018; Views: 2588; Downloads: 223
Fulltext (1,32 MB) |
87. |
88. |
89. Evropski parlament po Lizbonski pogodbiMaruša Ceket, 2012 Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropska unija, Evropska skupnost, ustanovitvene pogodbe, Pogodba o Evropski uniji, Amsterdamska pogodba, Pogodba iz Nice, Pogodba o ustavi za Evropo, Lizbonska pogodba, Evropski parlament, proračun Evropskega sodišča, poslanci, politične skupine
Published: 31.07.2018; Views: 2710; Downloads: 134
Fulltext (1,75 MB) |
90. |
