Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Japonska kultura in religija
Monika Mrevlje, 2017

Opis: Diplomska raziskovalna naloga obravnava japonske stripe ali mange ter animirane filme ali animeje v odnosu z japonsko kulturo, religijo in mitologijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali so v animiranih filmih in stripih prisotni elementi japonske tradicionalne kulture. V poglavju »znanstvena izhodišča« raziskavo uvrstimo v smiseln raziskovalni prostor in ji na podlagi obravnave že obstoječih raziskav s tega področja pripišemo pomen in zagotovimo verodostojnost. V nadaljevanju opravimo pregled literature s področja japonske popularne kulture in pojasnimo pojme, ki jih uporabljamo v raziskavi. Prvi del pregleda vsebuje kratek zgodovinski pregled kulturološko najbogatejših časovnih obdobij, v nadaljevanju pa se osredotočimo na japonsko mitologijo in religijo, natančneje šintoizem. Poglavje »sodobna popularna kultura« se osredotoči na opis japonske animacije in stripa v odnosu s kulturo, ki se je vzpostavila med občinstvom le-te . Empirični del naloge vključuje analizo štirih primerov japonskega animiranega filma. Analizo smo izvedli s pomočjo programa ATLAS.ti, orodjem za kvalitativno analizo podatkov, in sicer s semiotično raziskavo slikovnega gradiva. Rezultati so najprej predstavljeni v grafični obliki z ustreznimi interpretacijami za vsak primer posebej, nato pa sledi sinteza vseh obravnavanih primerov. V zaključku naloge predstavimo ugotovitve in sklepne misli.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mitologija, japonska popularna kultura, animacija, religija, semiotika, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 867; Prenosov: 0

3.
Ustava Japonske
Oki Petrov, 2021

Opis: Japonska (日本) je na področju ustavnega prava skozi ves svoj zgodovinski razvoj že od samih začetkov iskala svojo pot skozi vnos tujega sveta v svoj nacionalni habitat. Leta 604 n. št. je tako Princ Šotoku s Konstitucijo Sedemnajstih členov vnesel v ustavo in s tem v državo: budizem, konfucianizem in taoizem, vključno s kitajsko pisano besedo. To prvo ustavo zato lahko identificiramo z vdorom kitajske kulture in budizma (Indija) na Japonsko, kjer so dotlej veljala nepisana običajna pravila in verovanja avtohtone japonske religije šintoizma (神道). Druga ustava je bila napisana v enem najbolj nemirnih obdobij japonske zgodovine, v obdobju Meidži (明治時代), 1868–1912, ko se je po koncu Šogunata, ki je doživel svoj konec predvsem zaradi podpisov neugodnih mednarodnih pogodb, ki so odprle državo trgovskim ladjam Zahodnega sveta, začel vzpostavljati cesarski absolutizem, pod katerim so se Japonci odločili za drugi zgodovinski vnos tuje kulture, tokrat iz Zahodnega sveta. Eden prvih in najpomembnejših temeljev takšnega prehoda je bila prav ustava, sprejeta leta 1899, s katero je Japonska uvedla nekatere zahodne standarde, ki so se nanašali na upravljanja države in družbe.(uvedba prvega parlamentarnega sistema v Aziji). Začelo se je obdobje hitre industrializacije, urbanizacije, pa tudi militarizacije, ki se je zelo hitro prelevila v imperializem svetovnih razsežnosti. Kokutai (国体) je bil osnova takšnega preporoda, ki pa v svojem jedru ni imel miru, ampak konfrontacijo dveh različnih civilizacij, dveh različnih svetov. Temu antagonizmu Vzhoda in Zahoda Japonska ni uspela ubežati, ampak je postajala vse večji talec razlik, ki ji jih ni uspelo odpraviti. Obdobje tako ustvarjenega notranjega neravnovesja se je končalo tragično, saj so Japonci prvič v zgodovini morali podpisati brezpogojno kapitulacijo zavezniškim silam leta 1945. Tako se je poskus vnosa zahodnih meril končal z neuspehom. Američani so prevzeli protektorat nad ekonomsko in duhovno zlomljenim narodom, ki ni mogel spremeniti ustave iz leta 1899, saj so miselno in emocionalno Japonci še vedno ostali v letu 1899. Leta 1946 je nastala nova ustava, ki jo imenujemo »vsiljena ustava«, saj so jo Japonci morali sprejeti pod prisilo. Ustavo pripravijo in zapišejo Američani ter v njej popolnoma odstopijo od temeljev predhodnih dveh ustav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Japonska, ustava, Cesar, spremenjena interpretacija, šintoizem, budizem, konfucianizem, radikalizem, harmonija, Zahodni svet, Američani
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 583; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh