Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Odzivi in argumentacija zoper odločitev arbitražnega sodišča o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Lucija Gubenšek, 2017

Abstract: Arbitraža je sporazumni razsojevalni postopek reševanja spora, kadar se stranke dogovorijo, da bodo obstoječi ali bodoči spor predložile arbitru ali arbitražnemu senatu, ki bo izdal dokončno in pravno zavezujočo arbitražno odločbo. Arbitražni postopek za določitev kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pri Stalnem arbitražnem sodišču v Haaguje potekal od podpisa arbitražnega sporazuma med državama 4. novembra 2009 do izreka razsodbe 29. junija 2017. Z njim sta državi želeli dokončno razmejiti ozemlja, kjer meja od osamosvojitve obeh držav ni bila natančno določena ter končati teritorialne spore, predvsem na območju Piranskega zalivana skrajnem jugozahodnem delu meje in ob reki Murina severovzhodu. Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem, sporni del vasi Brezovec ob Muri in tista ozemlja, kjer so se katastrske površine po evidencah obeh držav prekrivale, a je Slovenija tam aktivneje uveljavljala oblast. Tak primer je vas Draga pri Sekulićih ob Sotli, medtem ko so sporni zaselki ob reki Dragonji na jugozahodu pripadli Hrvaški. Povsod, kjer so bili katastri usklajeni, so arbitri določili mejo po njihovih mejah, ne glede na praktične okoliščine. Sedaj,ko smo pridobili razsodbo,je Hrvaška ne želi spoštovati in implementirati, kot argument pa podaja, da je Slovenija s pogovorom med sodnikom in slovensko agentko kršila postopek arbitraže, zato se je Hrvaška odločila za enostranski odstop od arbitraže. Mnenje slovenskih politikov in pravnikov ter novinarjev je enotno, odločitev je korektna in jo bomo spoštovali in implementirali, tako mnenje imajo tudi druge države Evropske unije, pri tem pa tudi poudarjajo,da je arbitražna odločitev zavezujoča in dokončna.
Found in: ključnih besedah
Keywords: arbitraža, Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Piranski zaliv, meja
Published: 13.07.2018; Views: 2650; Downloads: 187
.pdf Fulltext (1,08 MB)

2.
Izvrševanje razsodbe arbitražnega sodišča med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na področju ribištva
Maša Mlakar, 2021

Abstract: V magistrskem delu je analizirano, s kakšno problematiko se srečuje Republika Slovenija in tudi Republika Hrvaška v postopkih izvajanja ribolova v spornem delu Piranskega zaliva. Za magistrsko delo je bil zelo pomemben vir arbitražna razsodba; z njeno razglasitvijo se je končal arbitražni postopek med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško 29. 6. 2017. Razsodba je dokončna in zavezujoča za obe pogodbenici, skladno z arbitražnim sporazumom in načeli mednarodnega prava. Z arbitražno razsodbo je bila prvič določena meja na kopnem in morju med državama, določen je bil stik Republike Slovenije z odprtim morjem (skladno z načelom pravičnosti in dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve) in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Ribolov se označuje kot pomemben vir preživetja od pradavnine vse do danes. Morje in pravica do ribolova sta postala splošni dobrini šele v 19. stoletju. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, natančneje Lovska in ribiška inšpekcija, je leta 2005 postal prekrškovni organ. Kot je bilo razvidno iz osmega poglavja magistrskega dela, nadzor in kontrolo na območju Piranskega zaliva izvaja Inšpekcija za morsko ribištvo, in sicer skladno z izrečeno arbitražno razsodbo. V magistrskem delu sta predstavljena dva konkretna prekrškovna postopka, ki ju je vodil Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo zoper hrvaška ribiča, ki sta izvajala nedovoljen ribolov. Na podlagi predstavitve je bilo razvidno prikazano, da uveljavitev arbitražne razsodbe na področju ribištva v Republiki Sloveniji predstavlja veliko problematiko. Ugotovljeno je, da je od leta 2018 mogoče zaznati nekorektno ravnanje tako Republike Slovenije kot tudi Republike Hrvaške v zvezi z izvajanjem ribolova v Piranskem zalivu, ki se kaže v spremstvu policije posamezne države. Navedbe, ki sta jih vsa ta leta uporabljali obe državi, da ribiči ne bodo utrpeli nobenih stroškov, saj je za to zagotovljeno s pravnimi akti obeh držav, ne vodijo do nobene rešitve problema. Dejstvo je, da so operativne in tehnične službe naredile vse, kar je bilo v njihovi pristojnosti. Iz številčnosti prekrškovnih postopkov, ki jih operativne in tehnične službe vodijo proti hrvaškim ribičem, je razvidno, da ravnanja teh služb ne dajejo velike legitimnosti, saj se dejanja hrvaških ribičev vsakodnevno ponavljajo in številčno tudi naraščajo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: arbitraža, arbitražna razsodba, ribištvo, nezakonit ribolov, gospodarski ribolov, Piranski zaliv, sporno ozemlje, Republika Hrvaška, mejni spor
Published: 01.02.2022; Views: 964; Downloads: 106
.pdf Fulltext (2,93 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top