91. Otroci kot storilci kaznivih dejanjBorut Vozelj, 2017 Abstract: V magistrski nalogi sem se osredotočil na obravnavo otrok storilcev kaznivih dejanj, ki je za vse vpletene strokovne službe izredno zahtevna. Predstavil sem delo različnih strokovnih služb (policija, centri za socialno delo, šole, varuh človekovih pravic) in drugih, ki se pri svojem delu kakorkoli srečujejo s to vrstno problematiko (različne nevladne organizacije). Namen raziskave je bilo ugotoviti ali država omogoča strokovnih službam, da lahko svoje delo opravljajo dobro (z sprejeto zakonodajo, različna usposabljanja) in na kakšen način je poskrbljeno za otroke, ki se znajdejo v taki situaciji. Pri svojem delu sem opravil primerjavo z sosednjo državo - Hrvaško. V teoretičnem delu so opisani splošni pojmi in mednarodni dokumenti, ki urejajo status otroka. Opisana je krovna zakonodaja na področju obravnave otrok kot storilcev kaznivih dejanj. Prav tako je v nadaljevanju opisana primerjava med zakonodajo v Sloveniji in na Hrvaškem. Podrobneje je opravljena analiza različnih organizacij, ki imajo stik z otrokom in mu nudijo ustrezno pomoč. V empiričnem delu je opisano stanje kriminalitete na območju Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Prišel sem do zaključka, da je kriminaliteta na splošno v upadu in, da je strokovna usposobljenost vpletenih oseb na dobrem nivoju. V veljavi so zakoni, ki omogočajo dobro delo z otroki, ki storijo kaznivo dejanje in jim nudijo dobre rešitve in ustrezno pomoč. Kot pomanjkljivost lahko izpostavim različno delovanje centrov za socialno delo, saj jim manjka centralno-enotno usmerjenje. Moje ugotovitve lahko s pridom uporabijo vse strokovne službe, ki so bile zajete v raziskavi magistrske naloge.
Found in: ključnih besedah
Keywords: otroci, policija, kriminaliteta, obravnave otrok, storilci kaznivih dejanj, center za socialno delo, varuh človekovih pravic, Slovenija
Published: 07.11.2017; Views: 3811; Downloads: 204
 Fulltext (1,09 MB) |
92. Pravni položaj istospolno usmerjenih oseb v SlovenijiMiha Istenič, 2016 Abstract: Področje odprave sistemske in strukturne diskriminacije LGBT-oseb, istospolnih parov in družin se v Sloveniji ureja že 26 let. Veljavna zakonodaja pravno ureja tri oblike življenjske skupnosti, in sicer zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in registrirano istospolno partnersko skupnost. Pravice istospolno usmerjenih oseb se navezujejo predvsem na osebni status, ki ima vpliv oziroma posledice tudi na druga pravna področja. Slovenska zakonodaja izključuje iz pravnega varstva dlje časa trajajočo življenjsko skupnost istospolno usmerjenih oseb, ki ni registrirana po ZRIPS. Veljavna zakonodaja daje istospolno usmerjenim osebam numersu clausus pravic, ki so taksativno naštete. Novela ZZZDR-D je istospolno pare v vsem izenačila z raznospolnimi pari. Zaradi odločitve Ustavnega sodišča, da se o noveli lahko odloča na referendumu, je bila le-ta na njem zavrnjena. Letos spomladi je bil sprejet ZPZ, ki bolj celovito ureja položaj istospolno usmerjenih oseb v Sloveniji. ZPZ se približuje izenačitvi istospolno usmerjenih oseb s pravicami, kot jih imajo heterospolno usmerjene osebe. Ker pa je treba določene pravice, ki bistveno posegajo v življenje LGBT-oseb, nujno izenačiti, je ZPZ tisti še sprejemljivi minimum.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, istospolno usmerjene osebe, sistemska diskriminacija, enakopravnost, partnerska zveza, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 08.11.2017; Views: 3877; Downloads: 218
Fulltext (485,49 KB) |
93. |
94. |
95. |
96. Krepitev socialnega dialoga v Republiki SlovenijiSiniša Marković, 2015 Found in: ključnih besedah
Keywords: socialni dialog, socialno partnerstvo, socialni partnerji, kolektivna pogodba, Ekonomsko-socialni svet, delodajalci, delojemalci, sindikati, država, Slovenija
Published: 12.12.2017; Views: 3134; Downloads: 178
Fulltext (1,39 MB) |
97. |
98. |
99. |
100. |
