Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poslovni načrt za podjetje API glambing, d. o. o.
Angelika Kejžar, 2021

Opis: V diplomskem delu smo predstavili poslovni načrt za podjetje Api glamping, d. o. o., ki je napisan kot osnova za realizacijo poslovne ideje. Kot je že iz imena podjetja razvidno, bomo povezali dve dejavnosti, ki sta v Sloveniji v trenutnem vzponu. Naša primarna dejavnost bo oddajanje glamping hišice, ki bo ena izmed najbolj glamuroznih pri nas in se bo lahko kosala s svetovno znanimi glamping destinacijami. Prvi del diplomskega dela zajema opis dejavnosti podjetja, panoge ter podrobnejšo razlago storitev, ki jih bomo opravljali. Temu sledi tržna raziskava. Del diplomskega dela predstavlja marketinški načrt in strategije, ki se jih bo podjetje posluževalo. V diplomskem delu smo uporabili več orodij za raziskavo trga, kot so SWOT analiza, poslovni model in Porterjev model petih silnic. V zadnjem delu diplomskega dela so izdelane finančne projekcije, na podlagi katerih smo pridobili podatke o smiselnosti investicije in poslovanju podjetja v prihodnjih štirih letih delovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Poslovni načrt, glamping, glamurozno kampiranje, apiterapija, apiturizem.
Objavljeno: 26.08.2021; Ogledov: 1376; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Čebelarstvo kot del slovenske identitete?
Ester Nives Škvorc, 2023

Opis: Čebele igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju človeške populacije pri življenju. Pereče vprašanje, ki se glasi, je: ali se Slovenci lahko z razlogom ponašamo s čebelarstvom kot delom naše identitete? Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko opisali pojma identiteta in nacionalna identiteta ter predstavili čebele nasploh, zgodovino čebel na slovenskem ozemlju, panjske končnice, Antona Janšo, Kranjsko sivko, Čebelarsko zvezo Slovenije, Svetovni dan čebel, slovenski zajtrk, Čebelarski muzej v Radovljici, apiturizem in čebelarstvo v Sloveniji na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. Tukaj smo dodali še razne zanimivosti o čebelah. Pri empiričnem delu smo za raziskovanje uporabili intervju in anketni vprašalnik. Pri raziskovanju smo se osredotočili na zgodovino čebelarjenja na slovenskem ozemlju ter s tem povezane dejavnike, ki čebelarstvo opredeljujejo kot slovensko identiteto. Najprej smo izpeljali tri pilotne intervjuje s tremi čebelarji in na podlagi njihovih odgovorov sestavili in opravili anketni vprašalnik, ki je ključni dejavnik raziskovanja. K interpretaciji anket smo dodali še nekaj najbolj relevantnih stališč iz intervjujev, saj se nam je zdelo, da bi to obogatilo rezultate in bi odgovori iz intervjujev opisno prikazali, zakaj so določeni kvalitativni rezultati takšni, kot so. V sklepu smo povzeli pridobljene rezultate in interpretacije, ki so podprli tri zastavljene hipoteze. Z razčlenitvijo slovenske čebelarske zgodovine in odgovori na intervjuje ter analizo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je Anton Janša imel največji vpliv na celotno slovensko in svetovno čebelarjenje. Svetovno znana je tudi Kranjska sivka, kot druga najpogostejša pasma na svetu. Slovenija se ponaša še z izumom Svetovnega dneva čebel in Tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: identiteta, čebelarstvo med Slovenci, Anton Janša, Kranjska sivka, Svetovni dan čebel, Tradicionalni slovenski zajtrk, apiturizem
Objavljeno: 26.09.2023; Ogledov: 240; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh