Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ilustrirani zvezki po navdihu zgodbe Čudo avtorice R. J. Palacio
Kaja Abdić, 2020

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomske naloge, ilustracije, knjižne ilustracije, ilustracije za otroke, likovno branje, zvezki
Objavljeno: 06.03.2020; Ogledov: 1616; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

2.
3.
Samopomoč kot del popularne kulture
Anja Furman, 2018

Opis: Magistrska naloga študijskega programa druge stopnje zavzema polja samopomoči in branja priročnikov za samopomoč med Slovenci, ki je v veliki meri še neraziskano področje. V teoretičnem delu naloge raziskujemo družbeno in zgodovinsko ozadje, ki je pripomoglo k razvoju polja samopomoči in priročnikov za samopomoč. Prav tako nas zanima, kaj je pripomoglo k današnjemu uspehu tovrstne literature v svetu (predvsem v Združenih državah Amerike) in kdo so največji kritiki preučevanega žanra. Naš namen je preučiti stanje na tem področju v Sloveniji. V empiričnem delu naloge raziskujemo, ali Slovenci poznamo in beremo priročnike za samopomoč, kdo so tipični bralci, zakaj se posameznik odloči za branje in kakšne so posledice/ugotovitve branja tovrstne literature. Rezultati kažejo, da so Slovenci seznanjeni s priročniki in jih (občasno ali redno) tudi prebirajo. Največji del anketirancev se s priročniki seznani preko medijev, največ anketirank pa žanr namerno išče. V največji meri priročnike izbirajo glede na področje, ki jih zanima, avtorja ali po priporočilih prijateljev in znancev. Bralci priročnike uporabljajo za osebno rast, čeprav po njih pogosteje posežejo ob določenih težavah. Raziskava kaže, da intervjuvanci nimajo posebnih tehnik branja, v večini prebirajo priročnike v celoti, od začetka do konca, pomembne informacije pa si podčrtajo ali izpišejo. Slovenci so prav tako selektivni bralci, saj priročnikov ne sprejemajo v celoti, ampak uporabijo le nasvete, ki se jim zdijo uporabni in v praksi izvedljivi. Skoraj vsi bralci so nasvete iz priročnika v preteklosti že prenesli iz teorije v prakso in bili (po njihovi oceni) pri tem uspešni. Slovenci priročnike ocenjujejo kot vir pozitivnih sprememb v njihovem življenju. Zraven priročnikov uporabljajo tudi druge oblike samopomoči, v največji meri jogo in meditacijo, raziskava pa kaže, da se po pomoč obračajo tudi na strokovno usposobljeno osebje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samopomoč, priročniki, motivi za branje, tehnike branja, učinki branja, magistrske naloge
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 981; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Obravnava dislektičnih otrok v slovenskih srednjih šolah
Lara Obreza, 2015

Opis: V današnjem svetu si težko predstavljamo uspehe brez nenehnega učenja in šolanja, kar za sabo privede neizbežno potrebo po obvladovanju črk in številk. Nemalo otrok v svetu črk in številk vidi težavo. Pravimo jim dislektiki. Dislektiki imajo lahko težave v šoli in pri učenju, še posebej, če njihova obravnava skozi leta šolanja ni bila primerna. V nalogi smo preučevali dojemanje in obravnavo srednješolca z disleksijo iz različnih vidikov. Ugotavljali smo, kako dislektika dojema in obravnava zakonodaja, šolski sistem, sošolci. Namen je bil ugotoviti, ali med različnimi vidiki obstajajo razhajanja v dojemanju disleksije, ugotoviti težave, povezane z njo, in spoznati osebo, ki ima tovrstno težavo. Z delom smo predvsem želeli ozavestiti ljudi o disleksiji in njenih težavah. Ugotovili smo, da se intervjuvanci zavedajo, da je disleksija trajna težava, v grobem poznajo tudi njeno simptomatiko in samo obravnavanje – dislektika obravnavajo kot sebi enakega in so mu ob težavah pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi s samo integracijo in vključevanjem v razred dislektik ne zaznava posebnih težav. Ugotovili pa smo, da se pomoč, predpisana po zakonodaji, v šoli žal ne izvaja v celoti. Šolski sistem in starši med seboj ne sodelujejo najbolje, a so kljub temu dislektiku v oporo takrat, ko pomoč potrebuje. Kot v večini primerov ima tudi družina dislektika pomembno vlogo pri podpori, pomoči in izobraževanju dislektika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, učne težave, disleksija, branje, pisanje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 881; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
SKUPNO BRANJE V ZGODNJEM OBDOBJU OTROŠTVA IN TVORJENJE GLOBLJE POVEZANOSTI Z OTROKOM
Anja Zalašček, 2024

Opis: Uvod: Otrok že takoj po rojstvu prične s prvimi oblikami komunikacije, katerih namen je priti v stik s primarnim skrbnikom. Njuna vez se od zgodnjega otroštva krepi s tem, ko skupaj preživljajo kvaliteten čas ter preko drugih aktivnosti. Eden od načinov kvalitetnega preživljanja skupnega časa otroka in starša je tudi branje. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomen skupnega branja v zgodnjem otroštvu, ki se najpogosteje prične v primarni družini. Le-to pa vpliva na razvoj pismenosti, otrokovo učenje predbralnih veščin pa je bistveno tudi z vidika kognitivnega, čustvenega, socialnega in moralnega področja. Skozi raziskavo smo ugotavljali ne samo, da ima skupno branje velik vpliv na otrokovo pripravljenost na izobraževanje, pač pa tudi, da le-to prispeva h krepitvi odnosa med staršem in otrokom. Metode: Pri raziskovalni nalogi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 7 mater, ki berejo svojim otrokom. Polstrukturirane intervjuje smo s 6 intervjuvankami izvedli v živo, z 1 intervjuvanko pa preko Zoom-a. Raziskovali smo pogostost skupnega branja staršev in otrok ter se s kvalitativno raziskavo z uporabo intervjujev približali odnosu, ki ga imata starš in otrok. Rezultati: Vse intervjuvanke poročajo o tem, kako velik pomen ima skupno branje v zgodnjem otroštvu ne le za akademsko pripravljenost otroka, temveč tudi za vzpostavljanje pomembnih vezi v vseh nadaljnjih odnosih (100%). Vse intervjuvanke poročajo o začetkih branja pred ali pri prvem letu otrokove starosti (100%) in sicer z namenom spodbuditi razvoj govora, pismenosti, domišljije ter za zanimanje za bralno gradivo (100%). Rezultati kažejo, da so z vzpostavljanjem bralne rutine želele poglobiti medsebojni odnos ter vzpostavljali medsebojne občutke sproščenosti in varnosti (75%). Diskusija in zaključek: Skupno branje prav tako prispeva k razvoju otrokove zdrave navezanosti do starša, le-ta pa veliko doprinese k otrokovi samopodobi. Ta se krepi, saj se ob branju s starši otrok počuti varnega in pomirjenega.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinsko branje, zgodnje otroštvo, pismenost, povezanost, samopodoba.
Objavljeno: 09.04.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh