1. Bivanje tujcev v Republiki Sloveniji po vstopu Slovenije v Evropsko unijoJožefa Fridl, 2015 Opis: V Republiki Sloveniji položaj tujcev okvirno ureja Ustava v 13. členu, ki pa ureditev njihovega položaja prepušca zakonodaji. V Republiki Sloveniji vstop in prebivanje tujcev ureja Zakon o tujcih. Do leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so za vse tujce veljala enotna pravila. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali državljani Republike Slovenije tudi državljani Evropske unije. S tem smo dobili novo kategorijo tujcev, to so državljani Evropske unije, za katere veljajo drugačni pogoji za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. V pričujočem magistrskem delu smo največ pozornosti posvetili državljanom Evropske unije. Državljani Evropske unije lahko v Republiko Slovenijo vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnih potnim listom in v njej bivajo 90 dni od datuma vstopa, ne glede na razlog vstopa. V zvezi s prebivanjem državljanov Evropske unije je pomembno tudi poznavanje prava Evropske unije, predvsem direktiv, ki jih je Republika Slovenija vnesla v svoj pravni red, torej v Zakon o tujcih. Zato smo četrto poglavje namenili preučevanju direktiv, ki jih je Republika Slovenija prenesla v Zakon o tujcih. Osrednji in najpomembnejši del magistrskega dela je raziskava o pomembnosti izdaje potrdil o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije. V raziskavi smo prišli do zaključka, da je o državljanih Evropske unije nesmiselno govoriti kot o tujcih in da bi bilo potrebno evidentiranje državljanov Evropske unije urediti na enak način, kot velja za državljane Slovenije. To pomeni, da bi jim po vstopu v Republiko Slovenijo v register stalnega prebivalstva le prijavili prebivališče, ne bi jim pa izdajali potrdil o prijavi prebivanja. Z zbranimi podatki ministrstva za notranje zadeve in s podatki z nekaterih upravnih enot smo potrdili postavljeno hipotezo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tujci, zakon o tujcih, prost pretok oseb in delovne sile, potrdilo o prijavi prebivanja, Evropske direktive, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3730; Prenosov: 174
 Celotno besedilo (3,76 MB) |
2. Prosti pretok delovne sile v Evropski unijiDino Vran, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko prostega pretoka delovne sile v EU. Avtor je analiziral nastanek skupnega trga od ustanovitve Evropske skupnosti leta 1951, ki je s procesom širitve, razvoja in poglabljanja naredila velik korak pri oblikovanju skupnega trga in prostega pretoka delovne sile. Poleg prostega pretoka kapitala, blaga in svobodnega ustanavljanja podjetij, je prost pretok oseb ena izmed štirih glavnih svoboščin državljanov Evropske unije. Te svoboščine omogočajo državljanom EU, da si poiščejo zaposlitev kjerkoli na ozemlju Evropske unije. S širitvijo EU leta 2004 je bila R Slovenija, kljub omenjeni pravici do svobodne izbire države zaposlitve, soočena z omejitvami pri zaposlovanju v drugih državah članicah, saj so nekatere države članice uveljavljale tako imenovano prehodno obdobje, da bi zavarovale svoj trg pred prevelikim zaposlovanjem državljanov novih članic EU, ki je trajalo do 2011. Avtor na primeru Slovenije predstavi posamezna obdobja prehodnega obdobja in analizira potek zaposlovanja v tem času. Avtor v magistrskem delu predstavi, kako se je razvil skupni trg in kako se uresničuje svoboda do prostega pretoka oseb na tem skupnem trgu. Ugotavlja ali je za konkurenčnost EU pomembno, da se zviša stopnja izobrazbe delovne sile. Raziskuje ali se iskalci zaposlitve pri izvajanju pravice do prostega pretoka delovne sile, srečujejo s težavami v praksi, ki jim otežujejo ali celo preprečujejo, da bi dosegli zasledovano zaposlitev v drugi državi članici. Ugotavlja tudi, ali in kako se je z ustanovitvijo skupnega EU prostora in s tem v zvezi prostega pretoka delovne sile povečalo število migracij znotraj EU, še zlasti po letu 2008 ob začetku gospodarske krize, ter kako poteka tok migracij danes.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna sila, prosti pretok, omejevanje gibanja, prepoved gibanja, zaposlovanje, trg delovne sile, migracije, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2898; Prenosov: 187
Celotno besedilo (5,08 MB) |
3. Kritični pogled na proces usvajanja digitalnih kompetencIgor Časar, 2018 Opis: Digitalna tehnologija prežema vse več segmentov sodobne družbe. Poslovanje podjetij in ustanov postaja virtualizirano in digitalizirano. Zaposleni se za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu prilagajajo zahtevam novih tehnologij. Raven usvojene digitalne kompetence je tista, ki posamezniku omogoča uspešno prilagajanje. Tako razvijanje digitalnih kompetenc ni omejeno samo na obdobje primarnega in sekundarnega izobraževanja, temveč je vseživljenjski proces. Naše raziskovanje področja digitalnih kompetenc se bo zato omejilo na vpliv gerontofobije in odnosa do staranja na posameznikovo pridobljeno raven digitalnih kompetenc.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodobna družba, digitalne kompetence, gerontofobija, odnos do staranja, delovne naloge
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 3398; Prenosov: 211
Celotno besedilo (2,02 MB) |
4. Pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi z vidika informatikov in ostalih javnih uslužbencevMatej Maver, 2020 Opis: Magistrsko delo raziskuje pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi. Na osnovi analize uradnih dokumentov sem v empiričnem delu raziskal, koliko informatiki in drugi javni uslužbenci poznajo delovne naloge informatikov glede na uradne dokumente RS, koliko in kako delo informatikov odstopa od v zakonodaji zapisanih nalog, kakšna so pričakovanja drugih javnih uslužbencev in v katerih primerih se le-ti najpogosteje obrnejo na službo za informatiko. Rezultati so pokazali, da so tako informatikoma kot drugim javnim uslužbencem, vključenim v raziskavo, znane in jasne naloge, ki naj bi jih informatiki opravljali. V prvi vrsti se od informatikov pričakuje, da ponujajo tehnično podporo uporabnikom, zaradi česar prihaja do pomanjkanja časa za razvoj in nadgradnjo strojne ter programske opreme, za načrtovanje projektov. Raziskava je v ospredje postavila tudi potrebo po oblikovanju bolj strukturiranih, organiziranih in strokovno vodenih služb za informatiko, z več usposobljenega kadra s področja informatike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, javni uslužbenci, informatika v javni upravi, delovne naloge informatika, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 1564; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,85 MB) |
5. |
6. Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev?Helena Volčanjk, 2022 Opis: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije.
Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca.
Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 488; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,13 MB) |
