1. |
2. |
3. |
4. Priporni razlog ponovitvene nevarnosti v povezavi s pravico do osebne svobode in domnevo nedolžnostiSara Besednjak, 2021 Abstract: Predmetno diplomsko delo obravnava institut pripornega razloga ponovitvene nevarnosti v povezavi z ustavno varovano pravico do osebne svobode in z domnevo nedolžnosti. Metode, ki so bile uporabljene za izdelavo tega dela, so predvsem induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda ter deskriptivna in komparativna metoda. Velik del priprave vsebine tega dela je temeljil na preučevanju domače in tuje literature, še posebej sodnih odločb slovenskih sodnih organov ter ESČP in 5. člena EKČP. Primarni namen diplomskega dela je bilo preučiti priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev pripora, če ta ne temelji na dovolj visoki stopnji dokazljivosti, da je osumljena oseba res storila očitano ji kaznivo dejanje, lahko velik poseg v osebno svobodo in kršitev domneve nedolžnosti. Dejstvo je, da je določeno stopnjo dokazljivosti ponovitvene nevarnosti, torej sklepanja o prihodnjem negotovem dejstvu, v praksi težko utemeljiti. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je priporni razlog ponovitvene nevarnosti upravičljivi razlog za odreditev pripora ter kdaj oziroma v kakšnih primerih in okoliščinah. Ugotovitve so pokazale, da gre pri odreditvi pripora na temelju razloga ponovitvene nevarnosti nedvomno za poseg v pravico do osebne svobode in domnevo nedolžnosti, saj je priporniku odvzeta prostost, še predno je njegova (morebitna) krivda ugotovljena s pravnomočno sodbo, zgolj na temelju očitka storitve prihodnjih kaznivih dejanj, pri čemer še niti pretekla niso bila dokazana. Kljub temu je smisel in namen tega pripornega razloga širši od pravice posameznika do osebne svobode in se kaže v zagotavljanju varnosti ljudi ter pozitivne dolžnosti države, npr. v zvezi z varstvom pravice do življenja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pripor, osebna svoboda, domneva nedolžnosti, ponovitvena nevarnost, človekove pravice in svoboščine
Published: 22.06.2021; Views: 1158; Downloads: 86
 Fulltext (877,40 KB) |
5. Medijsko poročanje v kazenskih postopkih, meje svobode izražanja in domneva nedolžnostiDanijela Mitrović, 2020 Abstract: Brez svobode izražanja in svobodnih medijev ni demokracije. Naloga medijev je informirati javnost. Javnost pa ima pravico biti obveščena. Svoboda izražanja je ena najpomembnejših osebnostnih pravic. Pri tej pomembni ustavni pravici pa pogosto prihaja do kolizije z ravno tako pomembno pravico, pravico do zasebnosti in temeljno predpostavko poštenega sojenja domneve nedolžnosti. Ustavno načelo "In dubio pro reo" pravi, da vsakdo velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Obdolženec pa je lahko pasiven in ga nihče ne sili k izpovedi zoper sebe. Domneva nedolžnosti torej lahko "pade" šele s pravnomočno odločitvijo. Mediji pogosto poročajo o kazenskih zadevah že v predkazenskem postopku. Obveščajo javnost o kaznivem dejanju in obdolžencu, pravzaprav že takrat, ko še nihče ni obsojen. Pomembno pa je dejstvo, da je oseba v postopku še vedno obdolženec in še vedno velja domneva nedolžnosti, torej je še vedno nedolžna. Med naslovi in pasicami novic pa tudi med vrsticami in načinu poročanja novinarjev javnost pogosto ne razume, da je oseba o kateri novinar poroča še vedno nedolžna, dokler ji krivda ni dokazana. Javnosti je obdolženec pogosto predstavljen kot bi bil že obsojen, torej je v očeh javnosti kriv. Še več, poročanju novinarja velikokrat sledi še število let, ki jih bo "obsojeni" moral "odsedeti". Javnost običajno takšno poročanje razume, kot "kriv je" in "kaznovan bo". Tudi kamere pogosto posnamejo hišne preiskave, kjer je obdolženec vklenjen v lisice. Ti posnetki pa se predvajajo v najbolj odmevnih informativnih oddajah z visoko gledanostjo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: svoboda izražanja, mediji, javnost, osebnostne pravice, domneva nedolžnosti
Published: 29.06.2021; Views: 1044; Downloads: 0 |
6. |
7. Presumpcija nedužnosti u suvremenom kaznenom pravuIva Parenta, 2022 Abstract: Domneva nedolžnosti obdolženca je nedvomno eno od temeljnih načel sodobnega kazenskega procesnega prava. Njen namen je varovanje obdolženčevega položaja v kazenskem postopku in je predmet ureditve številnih pravnih virov. Čeprav je splošno sprejeta v sicer zelo različnih pravnih sistemih in državah, je natančnejša opredelitev njene vsebine in pomena kompleksna in sporna. Da bi se ugotovili razlogi, ki so privedli do splošnega sprejetja domneve nedolžnosti tako na mednarodni kot nacionalni ravni, in se postavili temelji za njeno razlago, se disertacija začne s predstavitvijo njene zgodovinske geneze. Potem se domneva nedolžnosti obdela in se določi njena vsebina v mednarodnem pravu človekovih pravic, s poudarkom na analizi določb in praks nadzornih mehanizmov MPDPP-ja, EKČP-ja in EU. Glede na to, da so v mednarodnopravnih virih določeni le minimalni standardi za varstvo domneve nedolžnosti in da jo v različnih državah razumejo različno, je nato domneva nedolžnosti analizirana v primerjalnem kazenskem pravu izbranih držav. Kot posebno vprašanje se ob koncu primerjalnega pregleda vsake posamezne države obravnava sporazumna oblika kazenskega postopka, ki obstaja v tej državi. Zadnje poglavje disertacije je posvečeno obravnavi domneve nedolžnosti v hrvaškem pravnem redu, ki vključuje razlago ustreznih določb de lege lata, in tudi predloge de lege ferenda, ki so namenjeni odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v normativni ureditvi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: domneva nedolžnosti, načelo kazenskega procesnega prava, varstvo položaja obdolženca, vsebina domneve nedolžnosti, mednarodni pravni viri, nacionalni sistemi kazenskega postopka
Published: 04.01.2023; Views: 555; Downloads: 0 |
