Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Empatija med študenti zdravstvene nege
Vesna Novak, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: empatija, čustvena inteligenca, komunikacija, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 3788; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (656,68 KB)

3.
Komunikacija - izziv ali ovira pri rehabilitaciji pacienta
Urša Pintar, 2018

Opis: Uvod in namen: Komunikacija ima poleg strokovne usposobljenosti izjemno pomembno vlogo tudi na področju zdravstva. Pacienti so še občutljivejši in potrebujejo asertivne zdravstvene delavce. Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali se fizioterapevtom zdi komunikacija pomembna, ali menijo, da imajo usvojenih dovolj komunikacijskih veščin ter ali bi bilo zanje potrebno organizirati izobraževanja s področja komunikacije. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal dvajset vprašanj. Rešenih je bilo 56 vprašalnikov, obdelani so bili s pomočjo programa Excel. Rezultati: Anketirancem se zdi komunikacija s pacientom v procesu rehabilitacije zelo pomembna. Menijo, da imajo dovolj usvojenih komunikacijskih veščin, želeli bi več izobraževanj na temo komunikacije. Paciente naslavljajo z gospod/gospa in priimkom, za motivacijo uporabljajo pohvalo. S pacienti ne govorijo o svoji zasebnosti. O pacientih se pogosto posvetujejo s svojimi sodelavci. Uporabnost: Kakovostna komunikacija pripomore k uspešnejši rehabilitaciji. Tako se med pacientom in fizioterapevtom v času fizioterapevtske obravnave razvije pristnejši odnos, ima fizioterapevt na pacienta večji vpliv, pacient mu bolj zaupa. Zato je pomembno, da se fizioterapevti poleg strokovnih izobraževanj udeležujejo tudi izobraževanj in delavnic s področja komunikacije. Omejitve: Vprašalnik je izpolnilo majhno število anketirancev, zato ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija, fizioterapija, pacient, rehabilitacija, empatija
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 4289; Prenosov: 673
.pdf Celotno besedilo (864,86 KB)

4.
VPLIV KOMUNIKACIJE NA FIZIOTERAPEVTOVO POČUTJE NA DELOVNEM MESTU
Maša Oblak, 2020

Opis: Namen raziskave je bil proučiti ali uspešna komunikacija pozitivno vpliva na fizioterapevtovo počutje v kolektivu, ali zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na njihovo vzdušje ter, ali se jim zdi pomembna medosebna komunikacija, saj odločilno vpliva na uspešnost dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 80 fizioterapevtov in študentov fizioterapije. 97,50% anketirancev je menilo, da učinkovita komunikacija v ustanovi pomembno vpliva na lastno motivacijo in dobro počutje. 77 oseb ali 96,20% anketirancev je bilo mnenja, da zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na vzdušje med zaposlenimi. Na vprašanje ali se jim medosebna komunikacija zdi pomembna, saj odločilno vpliva na uspešnost dela pa se je strinjalo vseh 100% anketirancev. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da je uspešna komunikacija ključnega pomena tako zasebno, predvsem pa na delovnem mestu. Da bomo na delovnem mestu imeli uspešne odnose s sodelavci je potrebno, da smo v komunikaciji z njimi odprti, da odkrito povemo svoje mnenje ter v primeru nesoglasij stvari razčistimo in se pogovorimo. Če se na delovnem mestu pojavijo konflikti ni to nič slabega. Konflikti namreč niso nič drugega kot drugačna mnenja, ki so izražena ob napačnem času in napačnem kraju ob neprimernem tonu sogovornika. V primeru konflikta pa je ključno, da se s pravilno komunikacijo stvari razrešijo. Posledica konflikta pa pripelje do slabega počutja, ki pogosto pogojuje tudi stres, ki ga lahko nehote prenašamo med sodelavce, ki pa so ključni za uspešno opravljeno delo. Zaradi konfliktnega okolja lahko trpi celoten kolektiv, posledično pa tudi kakovost in uspešnost dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija (communication), zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu (job satisfaction), medosebni odnosi (interpersonal relations), konflikt (conflict), empatija (empathy), stres (stress), tim (team)
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 2873; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (867,60 KB)

5.
Čustvena inteligenca, ključ do uspešnega podjetja
Robert Ružman, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: čustvena inteligenca, empatija, intuicija, znanje, management znanja
Objavljeno: 05.01.2021; Ogledov: 1156; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (976,54 KB)

6.
Vpliv čustvene inteligence vodje na komuniciranje in zaupanje v timu
Katja Dumenčič, 2015

Opis: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci. Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose. Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 975; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

7.
Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih
Zorica Zaklan, 2010

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 882; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (877,55 KB)

8.
Odnos med pacientom in zdravstvenimi delavci zdravi - izkušnje pacientov z dolgotrajnim zdravljenjem
Robert Lampret, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, empatija, celostna obravnava pacienta
Objavljeno: 13.12.2022; Ogledov: 400; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (606,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Čustvena in duhovna inteligentnost v sodobnem poslovnem okolju
Mateja Urbančič, 2023

Opis: Vsi imamo različne osebnosti, različne želje in potrebe ter različne načine izkazovanja čustev. Krmarjenje skozi vse to zahteva taktnost in pamet – še posebej, če upamo, da bomo v življenju uspeli. Tu postane čustvena inteligentnost pomembna. V magistrski nalogi nas je zanimalo, če zaposleni uporabljajo sposobnosti čustvene in duhovne inteligentnosti v sodobnem poslovnem okolju. Duhovna inteligentnost je opredeljena kot človeška sposobnost postavljanja vprašanj o končnem pomenu življenja in integriranem odnosu med nami in svetom, v katerem živimo. Posledica tega je izboljšanje psihičnega blagostanja posameznikov in doseganje cilja v njihovem življenju. V magistrski nalogi smo empirično raziskovanje razdelili na dva dela. V kvantitativnem delu empirične raziskave smo z anketnim vprašalnikom ugotovili posamezne sposobnosti zaposlenih v poslovnem okolju, ki smo jih v kvalitativnem delu empirične raziskave s pomočjo poglobljenih vprašanj za intervjuje, primerjali med seboj ter jih povezovali s teorijo. Ugotovili smo, da je najbolj razvita sposobnost anketirancev za zaznavanje, ocenjevanje in izražanje čustev pri zaposlenih v sodobnem poslovnem okolju, ter da se zaposleni zavedajo, kdaj doživljajo spremembe razpoloženja. Najbolj razvita sposobnost zaposlenih, potrebna za čustveno spodbujanje mišljenja je, da jih svoja čustvena razpoloženja različno spodbujajo pri specifičnih problemih. Nadalje smo ugotovili, da je najbolj razvita sposobnost, potrebna za uporabo čustvenega znanja, da zaposleni interpretirajo pomen emocij, ki se nanašajo na odnose. Ugotovili smo, da zaposleni sprejemajo čustva, tako prijetna kot neprijetna, kar je njihova najbolj razvita sposobnost, potrebna za reflektivno regulacijo čustev za spodbujanje čustvene in intelektualne rasti v poslovnem okolju. Zaposleni razvitost kompetenc duhovne inteligentnosti izkazujejo kot zavezanost k osebni rasti in sprejemanju sočutnih in modrih odločitev. Hipotezo o nepoznavanju veščin čustvene inteligentnosti smo ovrgli, ker se zaposleni zavedajo veščin čustvene inteligentnosti, saj večina zaposlenih prepozna čustveno inteligentnost kot sposobnost globoke intuicije, sočutja in empatije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Čustvena inteligentnost, duhovna inteligentnost, poslovno okolje, sočutje, empatija, modrost.
Objavljeno: 03.06.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

10.
Humano izobraževanje v slovenskih in ruskih osnovnih šolah
Vera Koldaeva, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: humano izobraževanje, empatija, sočutje, preprečevanje nasilja
Objavljeno: 06.12.2023; Ogledov: 167; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh