21. Upravljanje s tržno znamko in identifikacija potrošnika s tržno znamko na primeru avtomobilskih znamkJanja Ćosić, 2021 Opis: Bistvo diplomskega dela je izpostavitev pomembnosti tržne znamke skozi predstavitev
koncepta identifikacije potrošnika s tržno znamko in upravljanja s tržno znamko. To je storjeno
na osnovi primerov avtomobilske industrije, specifično avtomobilskih znamk Audi,
Volkswagen in Škoda.
V teoretičnem delu smo obravnavali pojme, kot so tržna znamka in identiteta znamke ter pomen
percepcije tržne znamke s strani potrošnikov. Razdelali smo gonilnike vpliva identifikacije
potrošnika s tržno znamko, dejavnike procesa identifikacije in pozitivne učinke na potrošnikovo
vedenje, kot so zavezanost, zvestoba, širjenje pozitivnih govoric, zagovorništvo znamke,
pripravljenost na višje plačilo in ljubezen do znamke. To smo tudi ponazorili s pomočjo
integriranega modela na sliki 5. Ker je identifikacija značilna zgolj za potrošnikovo vedenje pri
visoki nakupni vpletenosti,smo v delu definirali tudi ta pojav. Skozi primere trženjskih raziskav
avtomobilskih znamk smo ugotovili, katere vire informacij najraje uporabljajo potrošniki,
katere avtomobilske znake so najbolj vredne in kako pomembna je ta industrija za svetovno
gospodarstvo.
Skozi empirični del smo s pomočjo raziskave poskušali ugotoviti kvaliteto oz. status upravljanja
avtomobilskih znak Audi, Volkswagen in Škoda. Najprej smo identificirali osebnostne lastnosti
in vrednote tržne identitete omenjenih avtomobilskih znamk. Nato smo s pomočjo ocen in
razvrstitve osebnostnih lastnosti in osebnostnih vrednot med vozniki in nevozniki znamk
dokazovali odstopanja in dobili vpogled v status percepcije znamk v očeh potrošnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravljanje tržne znamke, identifikacija s tržno znamko, identiteta znamke, tržna znamka, avtomobilske znamke.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 1000; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. |
28. Vpliv epidemije COVID-19 na uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil v SlovenijiKarmen Hrovat, 2022 Opis: V magistrski nalogi smo proučili, kako je epidemija COVID-19 vplivala na uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil v Sloveniji. S pomočjo izvedene spletne ankete in primerjav nekaterih rezultatov s podatki Statističnega urada RS smo ugotovili, da posamezniki digitalna potrdila najpogosteje uporabljajo za e-podpisovanje ter za oddajanje različnih e-vlog, nekaj manj jih z njim dostopa do raznih elektronskih portalov ter v e-bančništvo. Vpliv epidemije se, v primerjavi z obdobjem pred epidemijo, kaže predvsem v drugačnih deležih uporabe spletnih storitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: elektronska identiteta, digitalno potrdilo, overitelj digitalnih potrdil, elektronski podpis, COVID-19, epidemija
Objavljeno: 15.07.2022; Ogledov: 949; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,62 MB) |
29. Ali je znanje slovenskega jezika pogoj za čutenje slovenske etnične identiteteNeli Skočaj, 2022 Opis: Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati kakšno vlogo ima znanje slovenskega jezika pri
čutenju in ohranjanju slovenske etnične identitete pri Slovencih izven meja Slovenije, na
primeru zamejcev v Italiji in izseljencev ter njihovih potomcev v ZDA in Argentini. V nalogi
ugotavljamo, da se slovenski jezik v tujini počasi in vztrajno izgublja, najbolj v ZDA, medtem
ko se je v Argentini po zaslugi tamkajšnje etnične skupnosti in zgodovinsko – političnih
dejavnikov uspel dokaj dobro ohraniti. Ohranil se je samo pri 3. valu izseljencev iz političnih
razlogov. Pri prvih dveh izselitvenih valovih se je slovenski jezik ravno tako izgubil. V
teoretičnem delu naloge smo opisali zgodovinske prelomnice, ki so razdelile slovensko etnično
ozemlje in kako je potekalo izseljevanje s slovenskega etničnega ozemlja. Opredelili smo
identiteto in jezik in primerjali kako se slovenska etnična identiteta v teh skupnostih ohranja. V
empiričnem delu smo uporabili kvantitativni pristop in metodo anketnega vprašalnika. S
podrobnejšimi statističnimi analizami smo pregledali, kako se Slovenci v vseh treh skupinah in
z različnim znanjem slovenskega jezika razlikujejo v nekaterih odgovorih ankete. Uporaba in
ohranjanje slovenskega jezika je najintenzivnejše v naši neposredni bližini, v zamejstvu, prav
tako pojmovanje slovenske etnične identitete v povezanosti z znanjem slovenskega jezika.
Tam, kjer se slovenski jezik v skupnosti izgublja, ga nadomeščajo drugi etnični atributi,
predvsem hrana in ohranjanje narodnih običajev in navad ter aktivno sodelovanje v etnični
skupnosti. Kot se spreminja sam jezik skozi čas, se spreminja tudi pomembnost atributov
etničnosti, stare nadomeščajo novi, sodobnejši. Globalizacija in digitalizacija spreminjata tudi
delovanje in pojavnost etničnih skupnosti, tradicionalne oblike delno nadomeščajo virtualne.
Kako pojmujemo svojo slovensko etnično identiteto in kako se opredeljujemo, je odvisno od
vsakega posameznika in njegovega zaznavanja pomembnosti določenega etničnega atributa,
pri čemer jezik ni nujno na prvem mestu. Tudi brez znanja slovenskega jezika lahko čutiš
slovensko etnično pripadnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etničnost, identiteta, jezik, izseljenstvo, slovenstvo, zamejstvo, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 545; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,52 MB) |
30. Gentrifikacija središča LjubljaneAna Hekič, 2023 Opis: Osrednja tema magistrskega dela je gentrifikacija, aktualen urbani proces, ki se odvija v številnih mestih širom sveta. V delu predstavimo definicije gentrifikacije različnih avtorjev in jih podkrepimo z opisom družbenih in fizičnih sprememb, ki jih gentrifikacija prinaša. Gentrifikacijo najprej podrobneje predstavimo na primerih treh tujih mest: New York, London in Berlin, kasneje pa tudi na primeru dveh območij v Ljubljani: Tabor in Tobačna. Na kratko povzamemo zgodovino urbanističnega razvoja Ljubljane ter poleg vključimo še tri procese, ki so v zadnjih desetletjih zaznamovali središče Ljubljane: globalizacija, turistifikacija in airbnbizacija. Z anketiranjem lokalnih prebivalcev središča Ljubljane in izvedbo poglobljenih intervjujev s posamezniki predstavimo vpliv gentrifikacije na kvaliteto življenja v središču ter njene posledice. Kot najbolj očitne posledice gentrifikacije, s katerimi se sooča središče Ljubljane in njeni prebivalci, izpostavimo stanovanjsko problematiko, težave z dostopnostjo osnovnih storitev, odseljevanje lokalnih prebivalcev in izginjanje lokalne identitete središča Ljubljane. Poleg omenjenih negativnih posledic smo poskušali prikazati tudi morebitne pozitivne vplive gentrifikacije na območje, kot je na primer revitalizacija degradiranih območij ter obnova starih in zapuščenih stavb. Kot ugotovimo, je gentrifikacija proces, kateremu se sodobna mesta težko popolnoma izognejo, je pa za ohranjanja lokalne identitete mesta pomembno, da se negativne posledice poskuša pravočasno omejiti. Ključno rešitev za to vidimo v načinu sprejetja strožjih regulativ na nivoju države in Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gentrifikacija, središče Ljubljane, turistifikacija, airbnbizacija, globalizacija, turistična gentrifikacija, stanovanjska problematika, lokalna identiteta mesta
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,90 MB) |
