1. |
2. Korupcija v javnem zdravstvu - z roko v roki z zasebnim sektorjemManca Cvirn, 2016 Abstract: Korupcija je pogost problem modernih družb in zaznamuje vrh seznama negativnih pojavov tudi v Sloveniji. Obstaja mnogo različnih definicij korupcije, vsem pa je skupno protizakonito, nepošteno in neetično ravnanje oseb na pozicijah moči z namenom pridobitve osebne koristi. Do korupcije pri oddaji javnega naročanja v javnem zdravstvu prihaja tako na področju gradenj kot pri nabavi medicinske opreme in pripomočkov. Javno naročanje v zdravstvu bi moralo slediti načelom transparentnosti, nediskriminatornosti in tekmovalnosti na način izbire najboljšega ponudnika in najbolj racionalne porabe javnih sredstev, sicer konflikt interesov ob trčenju javnega sektorja s privatnim lahko privede do korupcije. Obstaja dokaj primeren zakonski in institucionalni okvir, toda njegova implementacija v prakso in uspešen pregon korupcije v zdravstvu ostajata na nizki ravni, kar gre predvsem na račun pomanjkljivih kontrolnih mehanizmov in pomanjkanja sodelovanja med vsemi organi, katerih naloga sta preprečevanje in pregon korupcije. Za zmanjševanje in odpravljanje prisotne korupcije na področju javnih naročil je potrebno uvesti programe izobraževanja o nujnosti integritete zaposlenih, ki so kakor koli povezani z javnim naročanjem v zdravstvu, kot tudi uvesti programe ozaveščanja javnosti o škodljivih posledicah korupcije. Found in: ključnih besedah Keywords: javno zdravstvo, zasebni sektor, korupcija, javna naročila, gradnje, medicinska oprema in pripomočki, javna sredstva Published: 16.08.2018; Views: 2767; Downloads: 209 Fulltext (1,21 MB) |
3. Uveljavljanje pravic iz javnih sredstevKatarina Cerle, 2017 Abstract: V sodobni družbi se velik pomen namenja socialni varnosti, za katero v večji meri skrbi država. Ustava RS določa, da je Slovenija pravna in socialna država, kar se izraža tako, da osebam, ki so potrebne pomoči, s socialnim varstvom zagotavlja socialnovarstvene storitve oziroma prejemke, med katere spadajo tudi pravice iz javnih sredstev. Kadar vstopamo v pravno razmerje z državo, govorimo o upravnopravnem razmerju, kjer organi oblasti odločajo v posameznih upravnih zadevah iz različnih upravnih področij po zakonsko predpisanem postopku. Splošen upravni postopek ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Postopek uveljavljanja pravic iz javnih sredstev spada med posebne upravne postopke, ki ga ureja specialni predpis, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Če ZUPJS določenega vprašanja postopka ne obravnava, se dopolnilno uporabi ZUP. Poleg postopkovnih določb oba zakona vsebujeta tudi temeljna načela, minimalne procesne standarde, ki morajo biti zagotovljeni strankam v vsakem postopku. Med temeljna načela spadata tudi pravna varnost in varstvo pravic strank v postopku. Predloženo diplomsko delo primerjalno predstavlja splošni upravni postopek (ZUP) in posebne postopkovne določbe ZUPJS. S primerjavo obeh postopkov je bilo ugotovljeno, da so načela pravne varnosti in varstva pravic strank s posebnimi postopkovnimi določbami ZUPJS ustrezno zagotovljena, saj le-ta zagotavljajo višji standard varnosti. Načelo pravne varnosti in varstva pravic pa seveda tudi zahteva, da se država oziroma njen zakonodajni organ odziva na družbene spremembe in potrebe svojih državljanov in temu ustrezno prilagaja tudi vsebino pravic in način njihovega uveljavljanja in zagotavljanja. Found in: ključnih besedah Keywords: socialna varnost, javna sredstva, upravni postopek, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program Published: 16.08.2018; Views: 3366; Downloads: 184 Fulltext (695,04 KB) |
4. Spremembe v financiranju visokega šolstva v razmerah gospodarske in finančne krizeVesna Skrbinjek, 2015 Abstract: Družbe znanja poudarjajo pomen izobraževanja kot enega izmed ključnih dejavnikov
gospodarskega in družbenega napredka. Posledično se akumuliranju človeškega kapitala
pripisuje mnogo pozitivnih učinkov, ki se kažejo skozi ekonomske in neekonomske koristi tako
na ravni posameznika kot celotne družbe. V evropskem visokošolskem prostoru se javno
financiranje visokega šolstva utemeljuje predvsem zaradi njegove družbeno odgovorne vloge,
zaradi česar so pričakovanja družbe do visokošolskih zavodov vse večja. Globalna gospodarska
in finančna kriza je pričakovanja družbe do visokega šolstva še povečala, vendar pa se obseg
javnih sredstev za visoko šolstvo v državah zaradi njenega negativnega učinka pomembno
spreminja, še posebej v tistih, ki jih je gospodarska in finančna kriza ekonomsko bolj oslabila.
Namen doktorske disertacije je z izsledki raziskave obogatiti področje financiranja visokega
šolstva s spoznanji o učinkih globalne gospodarske in finančne krize na evropske visokošolske
sisteme v smislu ugotavljanja sprememb razpoložljivosti finančnih sredstev za visoko šolstvo,
sprememb v povpraševanju po visokem šolstvu in sprememb števila diplomantov v povezavi z
visokošolskim trgom dela. Naše osrednje raziskovalno vprašanje se tako glasi, kako se v
razmerah globalne finančne in gospodarske krize spreminja financiranje visokega šolstva v
evropskih državah glede na specifične razmere v njihovih gospodarstvih. Pri raziskovanju
sprememb financiranja visokega šolstva smo obravnavane države glede na učinek globalne
gospodarske in finančne krize na njihova gospodarstva razdelili v dve skupini: gospodarsko
bolj oslabljene in gospodarsko manj oslabljene države. Na osnovi dobljenih dveh skupin smo
primerjalno raziskovali spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja med letoma 2008
in 2011, torej vse od začetka globalne gospodarske in finančne krize do zadnjega leta, za
katerega smo imeli na voljo podatke. Spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja smo
primerjali med skupinama in znotraj skupin.
Ugotovili smo, da so se javni izdatki za visoko šolstvo glede na druge javne porabnike
spreminjali manj, prav tako tudi v primerjavi z javnimi izdatki za izobraževanje. V začetnih
letih krize so se javni izdatki za visoko šolstvo v gospodarsko bolj oslabljenih državah zniževali
manj, medtem ko so se zaradi dolgotrajnosti in poglabljanja krize v kasnejših letih krize
zniževali bolj. Predvsem države, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev v visoko šolstvo (v
deležu bruto domačega proizvoda; v nadaljevanju BDP), so ta vlaganja med krizo tudi ohranile
oziroma povečale. Ko upoštevamo vlaganja v visoko šolstvo, prilagojena glede na vpisane
študente, ugotavljamo, da so se naložbe v tem pogledu znižale predvsem zaradi povečanega
povpraševanja.
Ugotavljamo tudi, da so gospodarsko bolj oslabljene države javne izdatke za pomoči študentom
ohranjale bolj kot neposredne javne izdatke za visokošolske zavode (kar pa ne velja za
Slovenijo). V gospodarsko manj oslabljenih državah so države, ki so pred krizo vlagale visok
delež BDP-ja v visoko šolstvo, bolj krčile sredstva, namenjena pomoči študentom, kot sredstva
za visokošolske zavode. Prepoznavamo, da so mehanizme in instrumente financiranja visokega
šolstva v nekaterih državah spreminjali v smeri večje učinkovitosti, vendar to ni nujno posledica
učinka krize. Predvsem v gospodarsko bolj oslabljenih državah se je na institucionalni ravni
sprejelo več ukrepov racionalizacije sredstev, kar je vodilo tudi do zniževanja števila
zaposlenega akademskega osebja.
Povpraševanje po visokem šolstvu je bilo sicer večje v gospodarsko manj oslabljenih državah,
vendar se je delež mladih v najznačilnejši starostni skupini, ki se vpisuje v visoko šolstvo, v
gospodarsko bolj oslabljenih državah močno znižal. Bruto stopnja vpisa je bila tako višja v
gospodarsko bolj oslabljenih državah, čeprav tega nismo mogli potrditi na primeru Slovenije.
Med gospodarsko manj oslabljenimi in gospodarsko bolj oslabljenimi državami smo ugotovili
statistično značilne razlike v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov, kjer je bila
sprememba statistično značilno višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah. Statistično
značilnih razlik v povečanju diplomantov med skupinama nismo potrdili, ugotovili pa smo, da
so med državami, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev na študenta, in državami, ki so pred
krizo vlagale malo sredstev na študenta, statistično značilne razlike tako v spremembi rasti
števila diplomantov kot v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov.
Študija primera Slovenije je pokazala, da obstajajo tudi razlike med državami znotraj skupine
gospodarsko bolj oslabljenih držav, kamor se je uvrstila tudi Slovenija. Znižanja javnih
izdatkov za visoko šolstvo so se sicer podobno začela šele ob poglabljanju krize, vendar so se
javni izdatki za pomoči študentom znižali bolj kot javni izdatki za visokošolske zavode. Prav
tako se je način financiranja v letu 2011 spremenil, da v manjši meri upošteva elemente
uspešnosti. Hkrati ugotavljamo, da število študentov zaradi demografije upada bolj kot v ostalih
gospodarsko bolj oslabljenih državah. Število diplomantov se je v Sloveniji, nasprotno,
povečevalo bolj v skladu z gospodarsko manj oslabljenimi državami, kar lahko pripišemo
ukrepom racionalizacije sredstev s strani vlade. Prehod diplomantov na trg dela pa je težak, kar
se posledično kaže s povečevanjem stopnje njihove brezposelnosti.
Naše ugotovitve prispevajo novo znanje in razmislek o učinku gospodarske in finančne krize
na spremembe financiranja visokega šolstva, na podlagi česar se lahko oblikujejo priporočila
visokošolskim politikam za doseganje boljših rezultatov v visokem šolstvu in družbi kot celoti. Found in: ključnih besedah Keywords: financiranje visokega šolstva, gospodarska in finančna kriza, javna sredstva, povpraševanje po terciarnem izobraževanju, brezposelnost diplomantov Published: 28.07.2021; Views: 970; Downloads: 54 Fulltext (4,24 MB) |
5. |