Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodelovanje javnosti pri zakonodajnem postopku
Petra Zevnik, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javnost, civilna družba, zakonodajni proces
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 2838; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Vključevanje stroke in nevladnih organizacij v pripravo okoljskih predpisov
Mojca Modic, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predpisi, strokovna javnost, nevladne organizacije, okoljski predpisi, zakonodaja
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 2670; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

3.
Komuniciranje z javnostmi v državni upravi s poudarkom na policiji
Monika Golob, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, državna uprava, policija, Evropska komisija, javnost
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 2782; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (897,99 KB)

4.
Analiza odzivov javnosti na poskusno vrednotenje nepremičnin
Branko Soršak, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, investicije, mediji, javnost, davek
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2039; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Medijsko poročanje v kazenskih postopkih, meje svobode izražanja in domneva nedolžnosti
Danijela Mitrović, 2020

Opis: Brez svobode izražanja in svobodnih medijev ni demokracije. Naloga medijev je informirati javnost. Javnost pa ima pravico biti obveščena. Svoboda izražanja je ena najpomembnejših osebnostnih pravic. Pri tej pomembni ustavni pravici pa pogosto prihaja do kolizije z ravno tako pomembno pravico, pravico do zasebnosti in temeljno predpostavko poštenega sojenja domneve nedolžnosti. Ustavno načelo "In dubio pro reo" pravi, da vsakdo velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Obdolženec pa je lahko pasiven in ga nihče ne sili k izpovedi zoper sebe. Domneva nedolžnosti torej lahko "pade" šele s pravnomočno odločitvijo. Mediji pogosto poročajo o kazenskih zadevah že v predkazenskem postopku. Obveščajo javnost o kaznivem dejanju in obdolžencu, pravzaprav že takrat, ko še nihče ni obsojen. Pomembno pa je dejstvo, da je oseba v postopku še vedno obdolženec in še vedno velja domneva nedolžnosti, torej je še vedno nedolžna. Med naslovi in pasicami novic pa tudi med vrsticami in načinu poročanja novinarjev javnost pogosto ne razume, da je oseba o kateri novinar poroča še vedno nedolžna, dokler ji krivda ni dokazana. Javnosti je obdolženec pogosto predstavljen kot bi bil že obsojen, torej je v očeh javnosti kriv. Še več, poročanju novinarja velikokrat sledi še število let, ki jih bo "obsojeni" moral "odsedeti". Javnost običajno takšno poročanje razume, kot "kriv je" in "kaznovan bo". Tudi kamere pogosto posnamejo hišne preiskave, kjer je obdolženec vklenjen v lisice. Ti posnetki pa se predvajajo v najbolj odmevnih informativnih oddajah z visoko gledanostjo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, mediji, javnost, osebnostne pravice, domneva nedolžnosti
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 999; Prenosov: 0

6.
Družbeno odgovorno komuniciranje Nuklearne elektrarne Krško z zunanjimi deležniki
Milan Simončič, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Vse več organizacij se danes zaveda pomena družbeno odgovornega odnosa do okolja in javnosti, vedno več ljudi širše družbe se zanima za kakovostno komunikacijo z organizacijami, ki so del lokalnih skupnosti. V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: %Kako naj komunicira Nuklearna elektrarna Krško, da bodo zadovoljeni kriteriji dru žbene odgovornosti do zunanjih deležnikov?%. Namen: Namen in cilji raziskovanja so ugotoviti pričakova nja in stopnjo zadovoljstva pomembnih zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško, definirati primeren način komunikacije in po iskati morebitne priložnosti za izboljšave. V raziskavo smo vključili zunanje deležnike: lokaln o skupnost Občine Krško, politično javnost Posavja, novinarje ter društva % nevladne o rganizacije, ki v Sloveniji delujejo v javnem interesu na področju okolja ali ohranjanja n arave. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 254 udeležencev, od tega večina (160) predstavnikov lokalne skupnosti Občine Krško. Za testiranje posta vljenih hipotez smo uporabili anketo, ki smo jo sestavili z namenom raziskave in s katero sm o preverjali pričakovanja glede komunikacije, zadovoljstvo in komunikacijske poti. Anketo smo poslali preko elektronske pošte z vabilom in povezavo na anketni vprašalnik. Podatke smo nato obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne statistike in neparametrične statistične teste. Rezultati: Pokazali so, kakšna so pričakovanja in kakšna je s topnja zadovoljstva štirih skupin zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikaci jo organizacije. Na osnovi tega smo definirali primeren komunikacijski model in predlag ali področja za izboljšave. Organizacija: Ugotovljena pričakovanja in stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s komunikacijo so pomembna informacija, ki jo bo organizacija uporabila pri svoji dolgoročni strategiji s ciljem upoštevanja interesov širše dru žbe. Družba: Pridobila je odgovor glede pričakovanj in zadovolj stva zunanjih deležnikov s komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško. Originalnost: To je prva tovrstna raziskava za Nuklearno elektra rno Krško, tudi za druge jedrske elektrarne nismo našli podobnih raziskav. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se zgolj na en element družbene odgovornosti, ki ga organizacija izvaja, tj. družbe no odgovorno komuniciranje z zunanjimi deležniki. V raziskavi so sodelovali štirje zunanji deležniki. Omejitev je tudi to, da je bilo največ udeležencev predstavnikov lokalne skupnosti oz. da skupine v vzorcu niso bile številčno izenačene. Nadaljnje raziskave gredo lahko v smeri proučevanja še drugih elementov družbene odgovornosti, ki jih Nuklearna elektrarna Krško udejanja v praksi ali pa se raziskavo razširi tudi na druge zunanje in notranje deležnike, npr. dobavitelje, mednarodne organizacije, s katerimi elektrarna intenzivno komunicira, zaposlene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena odgovornost, zaupanje, lokalna skupnost, politična javnost, novinarji, javni interes, okolje, ohranjanje narave, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1095; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (8,90 MB)

7.
Strateško komuniciranje v Finančni upravi Republike Slovenije
Andrejka Šepec, 2021

Opis: Magistrsko delo predstavlja strateško komuniciranje in njegov pomen za doseganje ciljev organizacije. Namen dela je s pomočjo domače in tuje strokovne literature raziskati pojem in naloge strateškega komuniciranja. Z analizo sekundarnih virov smo proučili komuniciranje, strateško komuniciranje in komuniciranje z javnostmi. Z viri in deduktivno metodo dela smo raziskali komuniciranje v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okolju, predstavili smo tudi Finančno upravo RS. Glavni cilj magistrskega dela je prikazati pomembnost strateškega komuniciranja splošno in proučiti možnosti strateškega komuniciranja v Finančni upravi RS. S proučevanjem dobrih praks pri vzpostavitvi strateškega komuniciranja v mednarodnem okolju (EU, NATO) smo podali predloge in določili smernice za vzpostavitev koncepta strateškega komuniciranja v Finančni upravi RS. Magistrsko delo je s proučitvijo aktualnih razmer na tem področju podlaga za oblikovanje koncepta strateškega komuniciranja. Na osnovi ugotovitev, analiz in pridobljenega znanja smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in potrdili hipotezi. V zaključku naloge smo z združevanjem pridobljenega znanja in analize primerov podali zaključne ugotovitve na temo strateškega komuniciranja. V okviru ugotovitev so podani predlogi za vzpostavitev koncepta strateškega komuniciranja, na podlagi katere bi lahko Finančna uprava RS v javnosti vzpostavila večjo davčno pismenost, davčno moralo in kulturo ter s tem posledično zmanjšala sivo ekonomijo. Naloge in tehnike strateškega komuniciranja bo v nadaljnjih raziskovanjih treba še podrobneje proučiti, saj so v magistrskem delu služile le za predstavitev nalog in dejavnosti komuniciranja, ki bi jih preko koncepta strateškega komuniciranja morala zagotoviti strokovna služba za komuniciranje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komuniciranje, strateško komuniciranje, odnosi z javnostmi, javnost, komunikacijske kampanje
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 860; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

8.
Vloga javne radiotelevizije v sodobni demokratični družbi
Veronika Kvaternik, 2021

Opis: Javna radiotelevizija je množični medij v službi celotne javnosti, njeno delovanje pa je tesno povezano z ustavno demokracijo in uresničevanjem človekovih pravic, v ospredju katerih je pravica do svobode izražanja. Vloga sodobne javne radiotelevizije ni zgolj v tem, da informira, izobražuje, skrbi za jezik in kulturo ter zabava, temveč ima še posebno poslanstvo, ki je v tem, da spodbuja demokratične vrednote, vladavino prava in socialno kohezijo. Takšno vlogo ji pripisuje Svet Evrope, povezava med javno radiotelevizijo in demokratičnimi, socialnimi in kulturnimi potrebami družbe ter zahtevami medijskega pluralizma pa izhaja tudi iz pravnega reda Evropske unije. Javni mediji so značilnost evropskega dualnega medijskega sistema, v katerem poleg komercialnih medijev delujejo še javni, ki so večinoma financirani iz javnih sredstev. Stabilno in zadostno financiranje za javno radiotelevizijo pomeni, da lahko deluje neodvisno od političnih in gospodarskih vplivov, pri čemer večina vsebin, ki jih ponuja, ni komercialno naravnana. Zaradi kulturnih in političnih razlik med državami EU je na tem področju težko vzpostaviti enotno politiko, zavezujoče določbe prava EU se nanašajo le na področje financiranja. Obstajajo pa določene skupne vrednote, ki jih je v obliki načel v svojih dokumentih sprejel Svet Evrope. Te služijo kot pomoč sooblikovalcem medijske politike in kot argumenti v odločitvah najvišjih sodišč, kadar odločajo o kršitvah svobode izražanja zaradi posegov v novinarsko in uredniško svobodo, in v primerih, ko je ogrožena finančna ali institucionalna neodvisnost javnega medija. Programi javne radiotelevizije morajo zagotavljati različne in kvalitetne vsebine, ki morajo odražati družbeno raznolikost, tako kulturno kot politično, javnost pa ima pravico, da takšne vsebine zahteva. Varuh pravic gledalcev in poslušalcev je institut, ki bi lahko prispeval k učinkovitejšemu sodelovanju z javnostjo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna radiotelevizija, svoboda izražanja, javnost, javni interes, medijski pluralizem, varuh pravic gledalcev in poslušalcev
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 845; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
Motiviranje za delo policistov in pogled javnosti na njihovo delo
Alen Ferš, 2021

Opis: Dandanes je motiviranost zaposlenih zelo na preizkušnji. V diplomski nalogi smo v prvem delu raziskovali različne dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih v policiji in v grobem veljajo tako za celotni javni sektor kot za zasebni sektor. Zastavili smo si raziskovalno vprašanje: »Ali so pri motiviranju zaposlenih še rezerve in katere so?« in ga obdelali z več zornih kotov. Zaključili smo, da je za pozitivno naravnano motivacijo v prvi vrsti odgovoren vodja enote in vsi vodje nad njim. Za motivacijo s strani vodje pa mora imeti le-ta osebnostne lastnosti, strokovno znanje s področja, ki ga vodi, in biti mora spoštljiv do zaposlenih. Če vodja teh znanj na različnih področjih ne premore, je tudi na njem samem, da dela na tem, tako da bodo tudi njegovi zaposleni to opazili in cenili. V drugem delu smo analizirali dosedanje javnomnenjske raziskave o delu policije. Iz raziskav izhaja, da policija dela pretežno dobro, da pa so kot tudi povsod drugod mnenja in pogledi posameznikov na delo policije različni, odvisni predvsem od izkušenj s policijo in postopki policistov. Velik vpliv na javno mnenje predstavljajo tudi mediji in kako zna policija svoje delo in prizadevanja predstaviti javnosti
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, motiviranje, vodja, javnost, zaposleni
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 544; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (987,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh