Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zemljiškoknjižna ureditev vodnih zemljišč
Brigita Korošec, 2016

Abstract: Za potrebe upravljanja in gospodarjenja z vodami predvideva zakonodaja s področja voda določitev in evidentiranje vodnih zemljišč. Magistrsko delo obravnava te načine evidentiranja vodnih zemljišč in ureditev statusa vodnega javnega dobra v javnih evidencah glede na različne pravne podlage. Podrobneje so predstavljene določbe Zakona o vodah o evidentiranju vodnih zemljišč v javnih nepremičninskih evidencah in pravila, ki se pri tem evidentiranju uporabljajo. Izpostavljena je potreba po tem, da se v tej zvezi vzpostavi dejanska raba prostora. Nazadnje je nakazana tudi posebna problematika togih pravil na področju nepremičnin, ki otežujejo ustrezno umestitev voda v tako zakonodajo. Avtorica te magistrske naloge se v delu osredotoča na dejansko rabo in lastništvo vodnih zemljišč ter posledično na usklajenost uradnih evidenc s stanjem v naravi, ki pa se razlikujeta. Razlog za odstopanja gre iskati predvsem v tem, da se struge vodotokov skozi desetletja premikajo, bodisi po izvedenih regulacijah ali po naravni poti. Tako obstajajo v Republiki Sloveniji vodna zemljišča v naravi in vodna zemljišča po evidenci zemljiškega katastra. V primerih, kjer se izkaže, da so podatki o isti parceli vodnega zemljišča iz obeh podatkovnih virov različni, je treba uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim. Predstavljena so različna problemska področja oz. skupine posameznih primerov neskladij, ki se jih lahko obravnava enako, in postopki ureditve, ki privedejo do urejenega stanja evidenc zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Na podlagi analize veljavne zakonodaje je prikazan pravilen način ureditve vodnih zemljišč z lastninskega vidika in postopek vpisa oz. izbrisa statusa vodnega javnega dobra na obravnavanem področju. Z ažurnimi in realnimi evidencami vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji, določenimi na podlagi strokovno vodarskih kriterijev in določenih statusih vodnih zemljišč, je omogočeno uveljavljanje pravnega režima vodnih zemljišč in omejevanje lastninske pravice na parcelah v zemljiškem katastru. Kakovostno vzpostavljene in urejene zbirke podatkov o vodnih zemljiščih, ki vsebujejo ažurne podatke, bi pripomogle k boljšemu upravljanju, razpolaganju in načrtovanju z vodami, zagotavljajo pa tudi pravno varnost lastnikom nepremičnin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vodno zemljišče, naravno vodno javno dobro, lastništvo vodnih zemljišč, status vodnih zemljišč, meja vodnega zemljišča, zemljiški kataster, zemljiška knjiga, Slovenija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 4176; Downloads: 258
.pdf Fulltext (3,04 MB)

2.
3.
Pravni vidiki etažne lastnine
Breda Gruden, 2011

Found in: ključnih besedah
Keywords: etažna lastnina, pravni vidiki, nepremičninske evidence, zamljiški kataster, zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo
Published: 02.08.2018; Views: 3586; Downloads: 126
.pdf Fulltext (8,51 MB)

4.
5.
Urejanje meje parcele
Petra Branc, 2012

Found in: ključnih besedah
Keywords: zemljiški kataster, ureditev meje, sodna praksa, parcela, geodetski postopki, mediacija
Published: 23.08.2018; Views: 2482; Downloads: 119
.pdf Fulltext (1,33 MB)

6.
7.
8.
Enoinstitucionalni in dvoinstitucionalni sistemi evidentiranja nepremičnin
Klavdija Trnovšek, 2020

Abstract: Razvite države gradijo sisteme evidentiranja in upravljanja nepremičnin, ki predstavljajo pomemben del nacionalnih prostorskih in nepremičninskih podatkovnih infrastruktur, skrbijo za zagotavljanje lastništva nepremičnin in omogočajo delovanje trgov nepremičnin. Glede na tradicionalno klasifikacijo sistemov evidentiranja nepremičnin so sistemi zemljiških knjig in katastrov enoviti – enoinstitucionalni ali dualni – dvoinstitucionalni. Evropske nepremičninske organizacije razpravljajo, ali naj se države odločajo za enoinstitucionalni ali dvoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, vendar enotnega stališča ni izoblikovanega zaradi različnih objektivnih razvojnih in zgodovinskih dejavnikov. Raziskava podaja pregled zemljiške knjige in zemljiškega katastra v Sloveniji ter evropske in svetovne trende upravljanja oziroma evidentiranja nepremičnin. Analizirana in primerjana sta po dva evropska državna nepremičninska sistema z enovitim (Nizozemska, Litva) in dualnim (Danska, Hrvaška) sistemom evidentiranja nepremičnin. V Sloveniji do organizacijskega združevanja nepremičninskih evidenc kljub pripravljenem Predlogu Zakona o agenciji za nepremičninske evidence leta 2007 in Predlogu Zakona o nepremičninskih evidencah leta 2012, ni prišlo. Raziskava obravnava tudi primere držav v razvoju, Nigerijo in Kolumbijo, ki sta pokazali interes za ureditev evidentiranja nepremičnin s pomočjo zemljiške reforme, s katero želijo zagotoviti institucionalne in kadrovske zmogljivost. Razvoj upravljanja nepremičnin se skupaj z razvojem nepremičninskih evidenc stalno izboljšuje in dograjuje. Odločitev o primerni organizacijski obliki evidentiranja in upravljanja nepremičnin v posamezni državi je odvisna od tega, kateri pristop je bolj učinkovit in primeren v določenem okolju. Zaznati je usmerjenost k enovitemu sistemu, ki ga podpirajo tudi mednarodne razvojne in naložbene institucije, saj ponuja več prednosti in prihrankov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: dvoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, enoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, evidentiranje nepremičnin, kataster stavb, zemljiška knjiga, zemljiški kataster
Published: 10.01.2023; Views: 437; Downloads: 47
.pdf Fulltext (1,48 MB)

9.
Dejanska raba na prometni infrastrukturi
Vid Eržen, 2022

Abstract: Delo predstavlja evidentiranje dejanske rabe prostora na območju državnih cest v Sloveniji. Zasnovano je kot celovit pregled pojma dejanske rabe prometne infrastrukture s poudarkom na projektu inicialnega evidentiranja dejanske rabe na območju državnih cest, tj. glavnih, regionalnih in turističnih cest, brez avtocest in hitrih cest. Z letom 2000 in kasneje z vstopom v Evropsko unijo je država začela posodabljati prostorske evidence, beležili so se podrobni podatki zemljiškega katastra, med katere spada dejanska raba. Slednja je že bila evidentirana na območjih vodnih, kmetijskih in gozdnih zemljiščih, z letom 2019 pa je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo začela s projektom evidentiranja dejanske rabe prometne infrastrukture, ki združuje državno in občinsko cestno ter železniško infrastrukturo. V magistrskem delu z analitično metodo analiziramo obstoječe stanje nepremičninskih evidenc pod državnimi cestami, s primerjalno metodo pa primerjamo rešitve izbranih tujih držav s slovenskim modelom. Z induktivno metodo so predstavljena glavna dejstva o slovenskem katastrskem sistemu. S statistično metodo so predstavljeni dejanski rezultati evidentiranja dejanske rabe državnih cest. Sintezna metoda spoznanja združuje v celovit pregled in podaja zaključke.Magistrsko delo raziskuje dve hipotezi, prva se nanaša na ustreznost začetnega stanja zemljiškega katastra za evidentiranje dejanske rabe prometne infrastrukture državnih cest. Izpostavlja vprašanje kakovosti evidentiranja dejanske rabe državnih cest v povezavi z deležem zemljiškokatastrskega načrta na parcelah pod državnimi cestami. Rezultat analize prikaže stanje zemljiškega katastra pod parcelami državnih cest na izbranih območjih in potrjuje potrebo po lokacijski izboljšavi katastra. Druga hipoteza se nanaša na raziskavo neusklajenosti dejanskega stanja infrastrukture v naravi in stanja v državni evidenci zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Preverjeni so bili rezultati zajema in območja neusklajenosti dejanskega stanja cest in prostorskih evidenc, prvenstveno zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Rezultat zajema pripravljene predloge za boljšo usklajenost podatkov, katerim skupna je direktna sprememba dejanske rabe ob posegih v prostor glede na novo in aktualno stanje prostora. Magistrsko delo je prva tovrstna predstavitev dejanske rabe prometne infrastrukture in se aktualno navezuje na intenzivne postopke sprememb državnih prostorskih evidenc skladno z novim Zakonom o katastru nepremičnin, katerega del predstavljajo podatki dejanske rabe
Found in: ključnih besedah
Keywords: dejanska raba, ceste, državno cestno omrežje, kataster nepremičnin, prometna infrastruktura
Published: 26.01.2023; Views: 508; Downloads: 26
.pdf Fulltext (7,34 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top