11. Zloraba podjetij v Sloveniji za pranje denarja in davčne utajePrimož Markovc, 2021 Opis: Pojma pranja denarja in davčne utaje sta postala že skoraj del vsakodnevnega besednjaka, termina, ki se na slovenskem uporabljata za skoraj vse uspešne podjetnike in posameznike. Predvsem za tiste uspešne posameznike, ki odstopajo od določene politične linije in jih je treba diskreditirati ter medijsko uničiti. Po drugi strani pa povprečen prebivalec Slovenije ne razume pomena teh dveh pojmov. Večina Slovencev prav tako ne razume neizpodbitnega dejstva, da so davki ena izmed sestavin vsake pravne in socialne države: so zakonsko določene dajatve, ki jih pobira država brez neposredne protidajatve. Pri davkih lahko govorimo tudi kot o nadomestilu za izvajanje Družbene pogodbe s strani države. Pravni subjekti kljub Družbeni pogodbi iščejo poti, kako davčne obveznosti optimizirati ali celo utajiti. Z davčnimi utajami pa je tesno povezano še pranje denarja, katerega naloga je prek ustreznih finančnih instrumentov in načinov statusnega preoblikovanja nelegalno premoženje vsaj preoblikovati v zakonito premoženje, če je le mogoče pa še ustrezno oplemenititi. Glavni namen in cilj raziskovalnega dela sta bila ugotoviti današnje trende in metode pranja denarja v Sloveniji ter odgovor nadzorstvenega in represivnega aparata na davčne utaje in pranje denarja. Pri iskanju odgovora in doseganju zastavljenega cilja so bile uporabljene naslednje metode: zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, metoda sinteze in sistemska analiza. Njihova uporaba je pripeljala do ugotovitve, da slovensko poslovno okolje omogoča davčne utaje in pranje denarja. Kot ključno ugotovitev dela pa se lahko izpostavi sum o koruptivnosti pooblaščenih oseb za izvajanje nadzora in preganjanje tovrstne kriminalitete.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: davčna utaja, pranje denarja, poslovno okolje, nadzor, kaznivo dejanje
Objavljeno: 01.02.2022; Ogledov: 788; Prenosov: 92
 Celotno besedilo (4,65 MB) |
12. |
13. Obravnava prekrška z elementi kaznivega dejanjaSamo Žerdoner, 2022 Opis: Skozi vso zgodovino lovstva se na tem področju pojavljajo zelo različni interesi, ki se odražajo tako v odnosih oblasti kot tudi širše javnosti do te panoge. Splošna javnost je namreč vedno bolj ozaveščena in zato tudi kritična do vseh posegov v naravo, do lova in lovstva, kar od lovcev terja vedno strožja in bolj jasno določena pravila obnašanja do živali, narave in javnosti. Pri lovu se namreč v nezanemarljivem obsegu soočamo z nezakonitim lovom, kjer je pogosto težko ločiti med prekrškom in kaznivim dejanjem. V zakonodaji je sicer zapisano, da se tisti, ki brez dovoljenja ali neupravičeno lovi in ubije ter rani žival, ali pa jo ujame živo, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom. Kazenski zakonik torej že opredeljuje dejanje nezakonitega lova, ki se lahko obravnava kot prekršek ali pa kot kaznivo dejanje. V magistrskem delu proučujemo in opredeljujemo dejavnost skozi problem, ki se nanaša na ustreznost zakonodaje v tistem delu, ko je v primeru nezakonitega lova treba prepoznati razliko med prekrškom in kaznivim dejanjem. Zakonodajno se sicer vsak nedovoljen lov dojema kot prekršek, šele ob uplenitvi ali zastrelitvi živali pa lahko dobi tudi epilog kaznivega dejanja. Posledice kaznivega dejanja so tiste, s pomočjo katerih je mogoče ločiti prekršek od kaznivega dejanja. Skozi vsebinsko analizo obravnav in posameznih obrazložitev smo prišli do zaključka, da se večina dejanj nezakonitega lova pri izrečenih ukrepih zaključi kot prekršek, pri čemer ugotavljamo, da tudi če se pri obravnavi primera nezakonitega lova naknadno pokažejo kakšne nepravilnosti in je jasno zaznati znake kaznivega dejanja, pri sodbi storilca, ki je že bil kaznovan za prekršek, pregon prav zaradi načela »ne bis in idem« ni več dopusten. Raziskava nam potrjuje, da je v prihodnosti potrebno pozornost usmeriti v večjo osveščenost vseh vpletenih pri tovrstnih dogajanjih. Sodelovanje in povezanost inšpekcijskih služb s policijo ter upravljalci lovišč ima pri tem ključno vlogo. Z ustrezno strokovno izobrazbo vpletenih pri odkrivanju in ukrepanju v primeru nezakonitega lova bo lažje dosežen konsenz v prepoznavnosti kaznivega dejanja
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prekršek, kaznivo dejanje, nezakoniti lov, zakonodaja, inšpekcijska služba, policija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 573; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,15 MB) |
14. Uporabnost kaznivega dejanja nevarna vožnja v cestnem prometu v praksiAleš Kosič, 2022 Opis: Svet se s pravom spoznava že zelo dolgo. Takšno, kot je danes, poznamo zelo kratek čas in se deli na več področij. Nekatera področja so starejša in se razvijajo že dalj časa, druga pa so precej mlajša, kot je na primer pravo cestnega prometa, ki se je lahko pričelo razvijati šele z razvojem cestnega prometa. To področje pa je precej mlajše kot na primer področje krvnih deliktov, ki jih poznamo že vse od začetka človeštva. Z razvojem cestnega prometa se je moralo v tem kratkem času razviti tudi pravo. Z razvojem prava je v Republiki Sloveniji nastalo kompleksno kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu, ki je zajeto v 324. členu KZ-1. To pravo je bilo skozi leta uporabljeno mnogokrat in s tem so nastala tako pozitivna kot tudi negativna mnenja glede uporabnosti. S pomočjo zgodovinske, opisne in analitične metode sem ugotovil njegovo uporabnost in smotrnost kaznivega dejanja, kot tudi vseh njegovih elementov. Za smiselno razpravo o obravnavanem kaznivem dejanju pa sem tega primerjal s kaznivimi dejanji različnih držav po svetu, ki se enako kot Republika Slovenija spopadajo z vse večjim dogajanjem v cestnem prometu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kaznivo dejanje, nevarna vožnja, brezobzirnost, predrznost, cestni promet, ogrožanje
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 738; Prenosov: 50
Celotno besedilo (915,55 KB) |
15. |
16. Kaznivo dejanje nasilja v družini in temeljne predpostavke kaznivosti (191. člen KZ-1), kot zakonodajni, teoretični in praktični problemDeborah Čendak, 2023 Opis: Nasilje v družini je globalni problem, ki je v zadnjih letih statistično gledano v porastu. Največkrat se dogaja za zaprtimi vrati, zato je izrednega pomena, da je celotna družba informirana, kako postopati, ko se srečamo z nasiljem v družini, bodisi kot žrtev ali priča. Nasilje se dogaja v vseh okoliščinah, naj bo to v socialno ranljivejših družinah ali pa družinah, ki so dobro finančno preskrbljene in navzven kažejo samo blišč njihovega življenja. Žrtev je lahko vsak posameznik – ženska, otrok, moški, starejši, ranljivejše skupine. Za nasilje ni nobenega opravičila, zato je tudi državni zbor leta 2016 naredil korak k izboljšanju zakonodaje, saj je potrdil spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so vključevale ničelno toleranco do nasilja v družini. Izrednega pomena je, da se družba prične zavedati, da nasilje, ki se dogaja znotraj družine, ne sme ostati prikrito, saj je to skupni problem družbe in dolžnost nas vseh je, da pomagamo preprečevati tragične zgodbe, ki jih v medijih zasledimo zelo pogosto. Vsak posameznik, pa naj bo to žrtev, mladoletnik, nevladna organizacija ali kakšna izmed ustanov, lahko prijavi nasilje in s tem reši kakšno izmed žrtev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje, družina, kaznivo dejanje, storilec, žrtev, dejavniki
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 373; Prenosov: 31
Celotno besedilo (921,83 KB) |
17. Otrok kot posredna žrtev nasilja v družiniEva Križaj, 2023 Opis: Otrok se v okoliščinah družinskega nasilja znajde v vlogi posredne žrtve zaradi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na odrasle osebe. Težke življenjske situacije in stiske bodo pri odrasli osebi vzpodbudile nasilniško vedenje različnih intenzitet. Čeprav odrasla oseba v določeni življenjski situaciji ne bo namerno želela nasilnega ravnanja obračati proti otroku, bo otrok kot razumsko še nerazvita oseba (lahko) nasilno situacijo razumel drugače in se bo počutil ogroženega. Navedeno bo pri otroku glede na posamezne razvojne faze povzročilo nekatera vprašanja o njegovi lastni vrednosti in skladno s tem tudi hude posledice, ki jih bo utrpel v svojem razvoju. Slovenski zakonodajalec je zato otroka tudi za primere situacij, ki ga orišejo kot posredno žrtev družinskega nasilja, posebej zavaroval, in sicer je otrok oziroma njegov psihofizični razvoj varovan v 192. členu Kazenskega zakonika. Vzvode in vzroke nasilnega ravnanja staršev spoznamo preko različnih teorij, ki razložijo, kako se agresivno vedenje prenaša iz generacije v generacijo. Navedeno pojmujemo krog nasilja. Kazenskopravna izhodišča ne omogočajo vseh odgovorov na pestrost vprašanj, ki se ponujajo pri obravnavani tematiki. Ta presega kazenskopravni okvir in je zato za reševanje spornih vprašanj treba upoštevati tudi spoznanja psihološke, sociološke, družinske, medicinske, policijske in drugih strok. Ključnega pomena je, da se pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini uporabi sistemski pristop, ki pomeni usklajen odziv pristojnih institucij. Z nepravilnim odzivanjem na primarno viktimiziranost otroka bo otrok podoživljal travmatiziranost oziroma se bo ta še stopnjevala. Tako ravnanje opredelimo kot sekundarno viktimizacijo otroka. Preprečevanje slednje je temeljna naloga pristojnih organov, pri čemer je za uspešnost v praksi njihovo sodelovanje pričakovano, celo nujno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje v družini, kaznivo dejanje, prekršek, nasilje nad otrokom, otrok kot posredna žrtev, otrok kot priča, odkrivanje in intervencija, sistemsko obravnavanje, preprečevanje sekundarne viktimizacije, ukrepi za varstvo koristi otroka
Objavljeno: 19.09.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,13 MB) |
18. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika v postopkih javnega naročanjaVladimira Škrjanc, 2023 Opis: Javni sektor si za svoje delovanje zagotavlja blago in storitve prek sistema javnega naročanja, pri čemer na eni strani nastopa naročnik, torej država, in na drugi strani ponudniki blaga in storitev – izvajalci. Prek sistema javnega naročanja se na letni ravni izvajalcem v obliki plačil blaga in storitev prelije približno 15 % celotnega BDP. Na področju javnega naročanja obstaja visoka stopnja možnosti za pojav raznih zlorab in tudi kaznivih dejanj, kar je povezano z integriteto oseb, ki v teh postopkih odločajo oz. sodelujejo. Na tem področju je prisotna koruptivnost na vseh ravneh odločanja v državi. Policija preiskuje kazniva dejanja v vseh fazah izvedbe javnih naročil. Kazniva dejanja, ki se na tem področju pojavljajo, so po Kazenskem zakoniku uvrščena med koruptivna kazniva dejanja, velikokrat pa se na tem istem polju preiskovanja pojavijo zakonski znaki storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki je podrobneje predstavljeno v predmetni nalogi. Področje javnega naročanja spremljam od leta 2000 in kot kriminalistična inšpektorica preiskujem kazniva dejanja s tega področja. Sodelovala sem z Računskim sodiščem, Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov javnih naročil in največkrat s Komisijo za preprečevanje korupcije ter seveda z organi pregona v predkazenskem postopku. Pri svojem delu uporabljam kazenskopravno zakonodajo v povezavi s poznavanjem vsebinske zakonodaje s področja javnega naročanja. Preiskovalci se zaradi strokovno zahtevnega področja in drugih dejavnikov, ki vplivajo na proces preiskovanja, pri svojem delu srečujejo s težavami, ki jih predstavim v nalogi, navedem pa tudi rešitve, s katerimi bi povečali uspešnost preiskav in končni sodni epilog.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javno naročanje, korupcija, preiskava, kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Objavljeno: 05.01.2024; Ogledov: 245; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,32 MB) |
19. Ustavni vidiki kvazikazenskega postopkaJakob Elikan, 2023 Opis: Magistrsko delo obravnava dva instituta odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca iz krivdnih razlogov kršitev na strani delavca z vsemi znaki kaznivega dejanja: redno in izredno odpoved, kakor sta urejeni v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih. Pri tem se posebej osredotoča na zakonsko formulacijo »znaki kaznivega dejanja« ter na razumevanje in uporabo te kazenskopravne sintagme v civilnem (delovnopravnem) sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe. Ugotavlja, v kakšni meri so v takšnem kvazikazenskem postopku upoštevani kazenskopravni instituti (krivda, protipravnost itd.) in temeljna kazenskoprocesna jamstva (pravica do poštenega sojenja, domneva nedolžnosti, ekskluzijska pravila itd.). Delo obenem predstavi oba instituta skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V ta namen analizira obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki v najširšem smislu zadeva obravnavano tematiko, pa tudi domačo in tujo ustavnosodno prakso ter posamezne primere iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Posebej se posveča vsem procesnim vidikom izredne ali redne odpovedi delovnega razmerja, kakor tudi prepletenosti in soodvisnosti delovnopravnega in kazenskega postopka, ki pogosto tečeta sočasno. Magistrsko delo je obenem primerjalnopravni prikaz ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi hujših kršitev obveznosti v različnih jurisdikcijah. V sklepnem delu s primerjalno analizo in sintezo pokaže ključne točke veljavne zakonske ureditve, ki bi lahko bile predmet ustavnosodne presoje ali presoje kršitev konvencijskih pravic. Kritično ovrednoti dosedanji razvoj institutov ter ponudi (ustavno/konvencijsko) manj sporno nomotehnično rešitev. Magistrsko delo je tako tudi prispevek k širši razpravi o ustreznosti veljavne zakonske ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi najhujših kršitev s strani delavcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kvazikazenski postopek, ustavne in človekove pravice, redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, pravica do poštenega sojenja
Objavljeno: 17.01.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 20
Celotno besedilo (774,37 KB) |
