Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
MOTIVACIJSKI IN PSIHOTERAPEVTSKI VIDIKI V FIZIOTERAPIJI
Ana Horjak, 2019

Opis: Namen naloge je proučiti psihoterapevtski vidik v fizioterapiji, prepoznati razloge nezadostne motiviranosti za vključevanje v fizioterapevtske aktivnosti in neupoštevanje pomembnosti fizioterapije med pacienti ter ugotoviti, na kakšen način izboljšati motivacijo pacientov. Uporabljeni sta metoda intervjuja v okviru študije primera in metoda lastnega opazovanja. Ugotavljamo, da so razlogi za nezadostno motiviranost za fizioterapijo med pacienti z multiplo sklerozo družinske obveznosti in natrpan način življenja, prav tako tudi fizioterapevt ni dovolj motiviran za doseganje sprememb pri intervjuvanih pacientih z multiplo sklerozo. Naloga je aplikativno uporabna za fizioterapevte, prispeva spoznanje, da fizioterapevt vzpostavi motivacijski odnos s pacienti z multiplo sklerozo in ponudi preventivne rešitve za preprečevanje funkcionalnosti upada, kar se je v naši raziskavi pokazalo kot potreba po izboljšavi dela fizioterapevta s pacienti z multiplo sklerozo z vidika doseganja učinkov motiviranosti za fizioterapijo. Uporabnost naloge se kaže za oblikovalce predpisov, da bi na podlagi spoznanj raziskave omogočili subvencioniranje fizioterapije s strani države in omogočili brezplačno dostopnost fizioterapevta na ravni lokalne skupnosti. Zaradi omejitve študije primerov na paciente z multiplo sklerozo na območju Domžal ugotovitev kvalitativne raziskave o motivacijskih in psihoterapevtskih vidikih ne moremo posplošiti na območje Republike Slovenije. Za to so potrebne nadaljnje raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motivacija, psihoterapevtski vidiki v fizioterapiji, multipla skleroza, kognitivno-vedenjska terapija
Objavljeno: 11.10.2019; Ogledov: 3397; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (452,72 KB)

2.
Aspergerjev sindrom in kognitivno vedenjska terapija
Katja Šalkovič, 2017

Opis: Diplomsko delo je namenjeno spoznavanju Aspergerjevega sindroma in njegovih značilnosti v navezavi s kognitivno vedenjskim pristopom. V prvem delu diplomskega dela smo uvodoma predstavili spekter avtističnih motenj in kratko zgodovino avtizma. Tukaj se je skozi zadnja leta spreminjalo marsikaj, od samega pojmovanja motnje do različne etiologije. Sledi bolj obsežno poglavje, ki je namenjeno Aspergerjevem sindromu in njegovim ključnim značilnostim. S pomočjo podatkov, ki smo jih zbrali v strokovni literaturi, v prvem delu opišemo glavne specifike spektra avtističnih motenj in Aspergerjevega sindroma. Ta teoretična spoznanja so primerjana z življenskimi izkušnjami oseb z Aspergerjevim sindromom in njihovimi sorodniki. V sklopu tega dela je izpostavljen tudi pomen diagnoze in zgodnje obravnave, ki se je izkazal za ključno, ko govorimo o kvaliteti življenja osebe z Aspergerjevim sindromom.. V drugem delu diplomske naloge se osredotočamo na kognitivno vedenjsko terapijo in v uvodu opišemo njene principe in glavne značilnosti ter cilje tega pristopa. Večjo pozornost v tem delu je posvečena sami navezavi med Aspergerjevim sindromom in kognitivno vedenjskim pristopom, ter modifikaciji tehnik uporabnih za obravnavo osebe z Aspergerjevim sindromom. V nadaljevanju je predstavljena obravnava, kako se zmanjša moteče motnje in čimbolj izboljša posameznikovo funkcioniranje. Eno izmed podpoglavij je namenjeno tudi pomembnosti družine in kognitivno vedenjske terapije. Praksa je namreč pokazala veliko navezavo med njima. Zadnji večji sklop je namenjen sklepu, kjer so povzete vse pomembne ugotovitve diplomskega dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtistične motenje, Aspergerjev sindrom, zgodnja obravnava, kognitivno vedenjska terapija, modifikacija tehnik, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (686,59 KB)

3.
Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji
Jaka Čokl, 2018

Opis: Magistrska naloga z naslovom Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji predstavlja teoretično in empirično raziskavo metakognicije ter njenega odnosa s kognitivno-vedenjsko terapijo. Naloga se deli na dva dela. V prvem, teoretičnem delu predstavim metakognicijo ter njene ožje in širše pojme, ki se navezujejo nanjo. Tako naloga poleg metakognicije vsebuje krajšo predstavitev samoreflektivne zavesti, mindsight ali notranjega pogleda po Sieglu (2010), vpogleda, projeciranega jaza, metakognitivne regulacije z njenimi komponentami, osnov metakognitivne terapije in metakognicije z anatomskega vidika. Predstavim tudi obstoječi osnovni kognitivni model, v katerega na novo umestim metakognicijo. Vsi našteti elementi so med seboj sorodni in predstavljeni v povezavi z metakognicijo. V drugem, empiričnem delu magistrske naloge zastavim raziskovalni vprašanji, ki izhajata iz teoretičnega dela naloge in s katerima skušam zajeti bistvo naslovnega problema. V nadaljevanju postavim hipotezi, ki povzemata moje ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega dela naloge ter odgovorita na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Empirični del vsebuje kvalitativno analizo polstrukturiranega intervjuja z osebo, ki je imela s psihoterapijo pozitivno izkušnjo. Tak izbor se mi zdi smiseln, ker želim opazovati komponente metakognicije in sorodnih pojmov, ki se direktno ali indirektno pojavljajo v več fazah celotnega okrevanja. Prednost izbora je tudi v tem, da je okrevanje že za intervjuvano osebo, ker tako lahko laže reflektira dogajanje v času okrevanja. V kvalitativni analizi intervjuja, ki je potekala v šestih fazah po postopku Lamut in Macur (2012), sem poiskal pojme, ki zajemajo metakognicijo ali njene sorodne pojave, in jih razvrstil v različne kategorije metakognicije. V nadaljevanju izpeljem odnose med šestimi postavljenimi kategorijami metakognicije in kognitivno-vedenjske terapije. Nalogo zaključim s povzetkom ugotovitev, kje in kako vstopa metakognicija v kognitvno-vedenjsko terapijo in s tem dopolnim njen obstoječi model.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: metakognicija, kognitivno-vedenjska terapija, upravljanje, nadziranje, metakognitivna regulacija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 877; Prenosov: 32
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv kognitivnih konstruktov na pojavljanje in obvladovanje stresa
Jan Valenčič, 2017

Opis: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije, kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo stresa. V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja) posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in kaj pri tem doživljajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 870; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Kognitivno vedenjska psihoterapija in obsesivno kompulzivna motnja
Maja Volarič, 2017

Opis: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 % ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi, ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji. Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje, štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje, čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1208; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligence
Primož Rakovec, 2015

Opis: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju. V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 968; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (893,75 KB)

7.
Primerjava klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa in kognitivno-vedenjskega pristopa temelječega na čuječnosti za skupinsko obravnavo depresije
David Cej, 2020

Opis: Depresija sodi med najpogostejšo duševno motnjo. V zadnjih letih število ljudi, ki se spopada z depresijo, močno narašča. Kognitivno-vedenjska terapija se je izkazala za zelo učinkovito terapijo pri obravnavi depresivne motnje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavila kognitivno-vedenjska terapija temelječa na čuječnosti, ki se je ravno tako izkazala za zelo učinkovito pri spopadanju z depresijo. V magistrski nalogi raziskujemo razlike med pristopoma in možnost dodajanja tehnik kognitivno-vedenjske terapije tehniki kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo depresivno motnjo, osnove kognitivno-vedenjskega pristopa in osnove skupinske terapije. S tem opisom dobimo podlago za nadaljevanje opisov skupinskih protokolov kognitivno-vedenjske terapije ter kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. Za lažje razumevanje protokola kognitivno-vedenjske terapije temelječega na čuječnosti najprej predstavimo čuječnost, nato začnemo z opisom protokola in poglavje zaključimo s predstavitvijo reševanja »miselnih napak«. Nalogo nadaljujemo s detajlnejšo primerjavo obeh pristopov. Pri tem se dotaknemo filozofskega ozadja obeh pristopov, veščin terapevtov, strukture srečanj, razlike pri obravnavi miselnih napak, primerjave zadolžitev med srečanji ter primerjamo uspešnost obeh pristopov. Na koncu pregledamo možnost dodajanja tehnik klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa tehniki temelječi na čuječnosti. V tem delu odgovorimo na vprašanja in podvprašanja magistrske naloge. Ugotovili smo, da kognitivno-vedenjski pristop temelječ na čuječnosti upošteva vse osnove klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa, vendar gre v primeru čuječega pristopa za popolnoma novo tehniko spopadanja z depresivno motnjo. Dodatno smo ugotovili, da tehniki temelječi na čuječnosti ne moremo dodati nobenih novih elementov kognitivno-vedenjske terapije. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: depresija, kognitivno-vedenjska terapija, struktura, skupinske terapije, protokol, čuječnost, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (758,11 KB)

8.
Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije
Irena Stubelj, 2020

Opis: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal klientove možnosti za uspešnost terapije. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski terapevti uporabljajo. Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega družinskega terapevta. Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in relacijske terapije. Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje kvalitete svetovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (610,72 KB)

9.
Povezovanje dveh pristopov
Eva Križaj, 2021

Opis: Integracija kognitivno-vedenjske terapije in kreativnega pristopa pomoč z umetnostjo še nedolgo nazaj ni bila dobro sprejeta. Veljalo je namreč prepričanje, da hibridni pristopi kognitivno-vedenjske umetnostne terapije niso učinkoviti in izvedljivi. Umetnostne terapije so se kot izkustvene začele razvijati znotraj psihoanalitičnih in analitičnih praks, ki so bile v nasprotju z behaviorizmom, ki skupaj s kognitivno terapijo nosi temelje za razvoj kognitivno-vedenjske terapije. V zadnjih letih vse več terapevtov ponuja priložnost tovrstni integraciji. Glavna podpora pristopu je dejstvo, da so kognitivne komponente del umetniškega ustvarjanja in s tem neločljivo povezane s samo terapijo. Naklonjenost do sodobnega umetnostnega pristopa, ki temelji na načelih vedenjske in kognitivne terapije, je rasla skozi praktično uporabo vizualnih podob, ki so predstavljale posameznikove misli, čustva in občutke in s tem tudi njihovo izkrivljenost in prostor za terapevtsko delo in doseganje sprememb. Namen naloge je poiskati stičišča kognitivno-vedenjske in umetnostne terapije, predstaviti kognitivno-vedenjsko umetnostno terapijo in ugotoviti, kateri so možni praktični vidiki uporabe tega pristopa. Umetnostne terapevte so dokončno prepričali meditativni vidiki terapije, ki so se pojavili v tretjem valu razvoja kognitivno-vedenjskega pristopa in ustvarili vse več argumentov za tovrstno povezovanje. Glavni meditativni konstrukt kognitivno-vedenjske terapije je čuječnost, opredeljena kot zmožnost vzdrževanja pozornosti z določenim namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja. Spoznanje, da čuječnost in umetnost tvorita edinstveno vez in simbiotični odnos, je vplivalo na širjenje idej v svetu fotografije in fototerapije. Koncept “čuječa fotografija” se dobro vključuje v hibridni pristop kognitivno-vedenjske umetnostne terapije, saj vsebuje elemente obeh pristopov in predstavlja možno aplikacijo nove prakse, ki bi dopolnila sodoben način psihoterapevtskega dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, umetnostna terapija, čuječnost, fototerapija, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 832; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (891,73 KB)

10.
Vpliv miselnih napak na vedenje
Darja Tahirović, 2022

Opis: Kognitivno-vedenjska terapija se ukvarja z razumevanjem, kako so dogodki in izkušnje interpretirani, ter z identifikacijo in spreminjanjem izkrivljanj ali pomanjkljivosti, ki se pojavijo pri kognitivni obdelavi. Avtomatske misli so eden osnovnih pojmov kognitivne terapije in so značilne za vse ljudi. Običajno se pojavijo samodejno, spontano. Te misli so tik pod površjem zavestnega mišljenja. Z drugimi besedami, to je naš notranji govor. Če so avtomatske misli glede na situacijo napačno izpeljani zaključki, potem govorimo o miselnih distorzijah ali miselnih napakah. Te miselne napake se pojavljajo v našem negativnem notranjem dialogu, negativen notranji dialog pa je lahko krivec za naša disfunkcionalna vedenja. V diplomski nalogi raziskujemo vpliv miselnih napak na vedenje ljudi. Ljudje se zaradi vsakodnevnih obveznosti, različnih situacij, ki se nam zgodijo, različnih čustev, ki jih doživljamo ob tem, pogovarjamo sami s sabo pozitivno ali pa negativno. Od tega je odvisno potem tudi naše vedenje. Zato smo želeli preveriti, kako ljudje razmišljajo in kako se vedejo. V teoretičnem delu najprej navedemo teoretična izhodišča kognitivno-vedenjske terapije, opišemo avtomatske misli in miselne napake. V nadaljevanju predstavimo notranji govor in vrste negativnega notranjega govora. Zadnji del teoretičnega dela se nanaša na človekovo vedenje. V empiričnem delu predstavimo rezultate, zbrane s polstrukturiranimi intervjuji. Rezultati predstavljajo odgovore petih udeležencev, ki so prostovoljno sodelovali v raziskavi. Z analizo podatkov smo lahko potrdili domnevo, da imamo ljudje v osnovi bolj negativen notranji dialog, ki vpliva na bolj nefunkcionalna vedenja. Ugotovitve kažejo, da miselne napake povzročajo, da vidimo sebe, druge, različne situacije in prihodnost popačeno, nerealno in zato se posledično vedemo samodestruktivno oziroma nefunkcionalno. Rezultati so potrdili, da uporaba kognitivno-vedenjskih tehnik večini udeležencev pomaga pri zaznavi in spreminjanju negativnega notranjega dialoga in posledično pripomore k bolj funkcionalnemu vedenju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: miselne napake, avtomatske misli, iracionalna prepričanja, notranji dialog, funkcionalno vedenje, disfunkcionalno vedenje, kognitivno vedenjska terapija, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 519; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (751,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh