Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prosta presoja, sodna praksa, načelo subsidiarnosti, Evropska unija, sodišča, mediji, svoboda, pluralizem, človekove pravice, restrikcije, disertacije
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1318; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,50 MB)

Opis: Brez svobode izražanja in svobodnih medijev ni demokracije. Naloga medijev je informirati javnost. Javnost pa ima pravico biti obveščena. Svoboda izražanja je ena najpomembnejših osebnostnih pravic. Pri tej pomembni ustavni pravici pa pogosto prihaja do kolizije z ravno tako pomembno pravico, pravico do zasebnosti in temeljno predpostavko poštenega sojenja domneve nedolžnosti. Ustavno načelo "In dubio pro reo" pravi, da vsakdo velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Obdolženec pa je lahko pasiven in ga nihče ne sili k izpovedi zoper sebe. Domneva nedolžnosti torej lahko "pade" šele s pravnomočno odločitvijo. Mediji pogosto poročajo o kazenskih zadevah že v predkazenskem postopku. Obveščajo javnost o kaznivem dejanju in obdolžencu, pravzaprav že takrat, ko še nihče ni obsojen. Pomembno pa je dejstvo, da je oseba v postopku še vedno obdolženec in še vedno velja domneva nedolžnosti, torej je še vedno nedolžna. Med naslovi in pasicami novic pa tudi med vrsticami in načinu poročanja novinarjev javnost pogosto ne razume, da je oseba o kateri novinar poroča še vedno nedolžna, dokler ji krivda ni dokazana. Javnosti je obdolženec pogosto predstavljen kot bi bil že obsojen, torej je v očeh javnosti kriv. Še več, poročanju novinarja velikokrat sledi še število let, ki jih bo "obsojeni" moral "odsedeti". Javnost običajno takšno poročanje razume, kot "kriv je" in "kaznovan bo". Tudi kamere pogosto posnamejo hišne preiskave, kjer je obdolženec vklenjen v lisice. Ti posnetki pa se predvajajo v najbolj odmevnih informativnih oddajah z visoko gledanostjo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, mediji, javnost, osebnostne pravice, domneva nedolžnosti
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 1044; Prenosov: 0

Opis: Temeljni namen pričujoče magistrske naloge je, raziskati, katere posameznikove psihološke potrebe zadovoljujemo z uporabo spletnih socialnih omrežij, primer Facebooka. V ta namen sem povabila k sodelovanju dve po starosti različni skupini in izvedla raziskavo s pomočjo metode fokusne skupine. Odločitev za fokusno skupino se mi je zdela prava zaradi tega, ker so do sedaj podobna raziskovalna vprašanja obdelovali z metodo anketiranja in to predvsem za namene oglaševanja. V vsaki skupini je sodelovalo sedem uporabnikov spletnega socialnega omrežja Facebook. Za dve po starosni različni skupini sem se odločila zaradi primerljivosti in domneve, da se glede na starost pomen potreb spreminja. Zanimalo me je, katere so psihološke potrebe, ki jih uporabnik ima, in ali jih zadovoljimo z uporabo Facebooka. Po predhodnih raziskavah s podobno tematiko je najbolj obiskano svetovno spletno omrežje prav Facebook. V nizu vprašanj, ki sem jih zastavila v obeh skupinah, sem si zastavila aplikativen cilj in sicer prepoznati psihološke potrebe, ki jih morda v realnem svetu ne moremo tako hitro in enostavno zadovoljiti kot v virtualnem. Koncept svetovnega spleta lahko razumemo tudi kot sistem za ustvarjanje, razvrščanje in povezovanje dokumentov, po katerih je zlahka brskati po internetu. A za spletna socialna omrežja velja, da ponujajo nekaj več in da so predvsem plod povezovanja posameznikov, ki na ta način zadovoljujejo določene potrebe. Rezultati obeh fokusnih skupin so bili zelo podobni, a vendar so se v nekaterih segmentih razlikovali. Na koncu sem rezultate ene in druge skupine primerjala ter zaključila z ugotovitvijo, da so psihološke potrebe obeh v večini enake. S pomočjo analize pridobljenih podatkov sem na primeru uporabe Facebooka potrdila tudi Katzevo teorijo zadovoljevanja potreb, ki temelji na petih predpostavkah. V sklepnem delu sem podala še svoje razmišljanje o morebitnem dolgoročnem vplivu na mlajše generacije, ki najbolj množično uporabljajo to spletno socialno omrežje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: potrebe, zadovoljevanje potreb, množični mediji, internet, splet 2.0, spletna skupnost, spletno socialno omrežje, Facebook
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 943; Prenosov: 0

Opis: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli preveč. Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme. Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s stigmo. V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja. Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje otroka z motnjo hranjenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1680; Prenosov: 167
Celotno besedilo (696,87 KB)

Opis: Svet je danes vedno bolj usmerjen v nove informacije, »biti na tekočem« je nujno dejstvo, kar ni skrajno ekstremno pa je brezpomensko. Živimo v času, ko se večina ljudi boji za prihodnost in svet vidi kot slabo okolje. Zaradi tega sem se odločila za temo, vezano na negativno usmerjene novice. Na podlagi virov ugotavljam, da so kljub vsemu mediji eno izmed glavnih vodil družbe in oblikovalci našega mišljenja. V splošnem velja, da v medijih prevladujejo negativne zgodbe, vendar je na koncu tudi občinstvo tisto, ki spodbuja medije k pisanju in poročanju v določeni smeri. V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani glavni pojmi, ki se navezujejo na medije, novinarstvo in njihove objave. Zajeti so tudi dejavniki, ki lahko vplivajo na medijske objave ter opredelitev negativno naravnanih novic, kar je pomembno za razumevanje pri nadaljnji raziskavi. V empiričnem delu odgovarjam na vprašanje, ali prevladujejo negativno naravnane izpostavljene novice dnevnih časopisov. Odgovor na to vprašanje sem pridobila preko analize naslovnic dnevnih časopisov. Ker me zanima tudi vključenost, poznavanje in mnenje občinstva o medijih, sem izvedla anketo. S pomočjo ankete, s krajevno opredeljenim priložnostnim vzorcem, sem dobila odgovore, koliko ljudje spremljajo medije, kateri vir je največ uporabljen, kako naravnani prispevki so bolj brani ter kakšen odnos imajo bralci do medijskih objav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, občinstvo, branost, negativnost, novice, časopisi, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 689; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,81 MB)