Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nova postopkovna pravila v družinskih zadevah
Marko Istenič, 2020

Opis: Družinsko pravo ni doživelo svoje reforme vse od sprejetja temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, leta 1976. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika so ključne novosti na področju opredelitve nekaterih institutov družinskega prava in uvedba nekaterih novosti, pa tudi prenos odločanja o določenih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. V družinskih zadevah so sodišča odločala v pravdnem in nepravdnem postopku. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika pa se v družinskih zadevah uporablja le nepravdni postopek. V luči reforme družinskega prava je prenovo doživel tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ureditev v Družinskem zakoniku s prenosom pristojnosti odločanja v družinskih zadevah na sodišča se ne more učinkovito izvajati oziroma se sploh ne more izvajati brez prilagojenih postopkovnih pravil sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja Družinski zakonik. Ta je prenesel pristojnosti odločanja na sodišča, ni pa določil vrste procesnih pravil, po katerih naj sodišča odločajo. Z namenom večjega varovanja otrokove največje koristi se vsi postopki v družinskih zadevah vodijo po pravilih nepravdnega postopka, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Poleg tega zaradi nespretne spremembe Zakona o nepravdnem postopku prihaja ponekod do nasprotujočih si določb med materialnimi in procesnimi določili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, reforma, nepravdni postopek, varstvo otrokove koristi, nova postopkovna pravila
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1348; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (599,70 KB)

2.
Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva
Tjaša Brolih, 2021

Opis: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 878; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (423,86 KB)

3.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh