Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


41 - 50 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
41.
Vpliv kulture na poslovanje multinacionalnih podjetij
Meta Škedelj, 2014

Abstract: Magistrska naloga »Vpliv kulture na poslovanje mednarodnih podjetij z analizo kulturnih vzorcev menedžerjev na Hrvaškem in v Sloveniji«, v svojem teoretičnem delu predstavlja in ponuja vpogled v premnoge definicije kulture, nacionalne kulture, organizacijske kulture, etike ter drugih prvin, ki so ključnega pomena za tvorjenje osnovnih vzorcev poslovanja posameznika v določeni družbi. Preko navedenih tipologij in opredelitev smo zajeli tiste, ki se nam za nalogo zdijo bistvene. Medtem ko v teoretičnem delu govorimo o kulturnih prvinah, ki so bistvenega pomena za ozadje naših značajskih ter s tem tudi poslovnih interakcij, si v praktičnem delu lahko pobliže ogledamo, kako dve nacionalni kulturi komunicirata med seboj in sodelujeta v mednarodnem podjetnem okolju. Pri tem želimo izpostaviti in opredeliti interakcije med obema državama. Delo prispeva k obsegu že opravljenih raziskav o medkulturnem komuniciranju, s svojim praktičnim delom pa ponuja vpogled v medkulturne odnose v komuniciranju hrvaške in slovenske regije. Raziskave z rezultati takšnega tipa so še vedno v manjšini, saj gre za dve, na prvi pogled težko opredeljivi področji glede definiranja medsebojnih odnosov. Prav zaradi dileme o tem, ali so sosedski medkulturni odnosi pozitivni ali ne, raziskava služi za potrditev dejstva, da neposredna geografska bližina dveh različnih kultur lahko omogoča konstanten osebni stik, ki se v raziskavi izkaže za ključnega pri kvaliteti komuniciranja in posledično dobrih poslovnih rezultatov podjetja. S praktičnim delom ter končnimi ugotovitvami opredelimo tudi obe kulturi glede na različne navedene tipologije in teorije, ki se v teoretičnem delu nanašajo na kulturo in tipe organizacijskih kultur. Tako pridobimo tudi strokovno opredeljen pogled na kulturne vzorce menedžerjev dveh regij podjetja Henkel.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kulturna pogojenost, organizacijska kultura, medkulturna komunikacija, mednarodna korporacija, Henkel
Published: 27.07.2021; Views: 4488; Downloads: 62
.pdf Fulltext (1,02 MB)

42.
Vloga organizacijske kulture kot dejavnika kakovosti osnovne šole v Republiki Sloveniji
Nadja Pahor Bizjak, 2012

Abstract: Organizacijska kultura šole in njen razvoj v smeri izboljševanja kakovosti sta v zadnjem desetletju v središču pozornosti strokovne javnosti, ki se ukvarja z razvojem šol. Šolska kultura, neločljivo povezana z nacionalno kulturo in vpeta v individualnost posameznikov, ki jo sestavljajo, je tista neotipljiva, nevidna, a mogočna sila, ki določa organizacije in njihovo delovanje. Tudi zavedanje o nujnosti in potrebnosti spremljanja, obvladovanja in izboljševanja kakovosti vzgojno izobraţevalnih ustanov počasi prodira v vsakdanje ţivljenje osnovnih šol. Šolska kultura v veliki meri odloča, kako uspešno bodo spremembe, tudi v smislu izboljševanja kakovosti, zaţivele v praksi. V mednarodni raziskavi poučevanja in učenja TALIS, ki je potekala leta 2008, so zbrali in preučili podatke, ki so povezani s poučevanjem, prepričanji in stališči učiteljev o poučevanju ter s pedagoškimi, vodstvenimi in upravnimi vprašanji v zvezi z delom ravnatelja. Ker so ta področja sestavni del šolske kulture in procesa izboljševanja kakovosti, smo v empiričnem delu s pomočjo sekundarne analize podatkov izpostavili dejavnike organizacijske kulture, ki lahko vplivajo na kakovost osnovnih šol. Rezultati empirične raziskave so potrdili, da elementi šolske kulture osnovnih šol v Sloveniji še vedno niso prerasli okvirov tradicionalne šole v celoti, vendar določena prepričanja in sodelovalne prakse kaţejo na premike proti procesno-razvojni in sodelovalni kulturi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: organizacijska kultura, šolska kultura, osnovna šola, nacionalna kultura, izboljšanje kakovosti, raziskava TALIS
Published: 27.07.2021; Views: 1049; Downloads: 56
.pdf Fulltext (2,05 MB)

43.
Vpliv spreminjanja organizacijske kulture v javnem sektorju v Sloveniji na odnos zaposlenih do uporabnikov
Tanja Krajišnik, 2018

Abstract: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom. Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah. Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji, vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom. Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo omenjeno problematiko. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 731; Downloads: 92
.pdf Fulltext (1,19 MB)

44.
Mobbing v organizaciji
Zorica Pristov, 2015

Abstract: Mobbing je področje medsebojnega komuniciranja, ki kaže negativne trende v ožji in širši družbi. Zaradi dokazano škodljivih posledic na zdravje zaposlenih in posledično tudi na delovanje podjetij je mobbing pomembno področje tudi akademskega raziskovanja. Večina raziskav se ukvarja s proučevanjem mobbinga na večjih vzorcih in v splošni populaciji. Če želimo resnično uvajati pozitivne spremembe v podjetjih, pa je smiselno pojav mobbinga raziskovati tudi znotraj posameznih podjetij in iz ugotovitev raziskovanj narediti načrt ukrepov za preprečevanje mobbinga v točno določenem podjetju. S tem omogočimo tudi aplikativni prispevek raziskovalnega dela. V pričujoči magistrski nalogi se bomo poglobili v pojavljanje in zaznavanje mobbinga v enem proučevanem podjetju na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja kot so organizacijska kultura in klima, pa tudi komunikacija med zaposlenimi vključno s konflikti in mobbingom. Glavno raziskovalno vprašanje je bilo ali je v podjetju prisoten mobbing. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o pojavu mobbinga v proučevanem podjetju. V zadnjem delu naloge je predstavljenih nekaj pristopov k preprečevanju mobbinga iz domače in tuje literature, v nadaljevanju pa tudi predlagane rešitve za proučevano podjetje. Naloga je uporabna tako v akademskem kot aplikativnem smislu, saj je bil pripravljen lasten vprašalnik, izvedena raziskava in pripravljeni predlogi ukrepov za preprečevanje mobbinga v podjetju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: komunikacija, konflikti, mobbing, organizacijska kultura, organizacijska klima, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 725; Downloads: 75
.pdf Fulltext (1,58 MB)

45.
Sociokulturne razsežnosti prenosa znanja v okviru akademskega podjetništva
Uroš Gojkovič, 2017

Abstract: Akademskega podjetništva ni mogoče natančno ukalupiti, saj je pojav močno odvisen od družbenega oziroma kulturnega konteksta. Kljub temu pa je gotovo, da omenjeni koncept predstavlja vez med akademsko sfero in zunanjim okoljem, v okviru katere se prepletata tržni vidik, torej logika dobička, ter sama želja po prenosu znanja in ustvarjanju nove vrednosti, ki ni nujno le ekonomska. V različnih družbah postaja koncept akademskega podjetništva v povezavi z gospodarstvom in državo osrednje težišče teorije in prakse inovacij. Univerze so tako v preteklih desetletjih postale pomemben vir za nastanek visokotehnoloških podjetij, predvsem malih in srednje velikih, ki so najbolj ustrezna za proučevanje akademskega podjetništva, saj so razvila specifične karakteristike organizacijske kulture in prenosa znanja. Tovrstne karakteristike so se razvile predvsem na podlagi socialnega kapitala, ki ga lahko opredelimo kot ogrodje vozlišč, ki sestojijo iz posameznikov in organizacij ter povezav, na katere pomembno vplivajo norme, želje in odnos posameznikov oziroma organizacij (Adam et al. 2014). Pričujoča doktorska disertacija ugotavlja, ali je proces izmenjave znanja pogojen z upravljanjem pretoka informacij preko omrežij in povezav, ki so bogate s socialnim kapitalom, ki obenem tudi vpliva na izoblikovanje vzorcev organizacijske kulture podjetij. Tovrstni vzorci organizacijske kulture podjetjem omogočajo večjo sposobnost prenosa znanja iz akademske sfere v gospodarsko sfero (komercializacija znanja). Iz tega izhaja, da specifični vzorci organizacijske kulture podjetij omogočajo večjo inovacijsko sposobnost in konkurenčno prednost le-teh, saj predpostavljamo, da podjetja, kjer vzorci organizacijske kulture temeljijo na socialnem kapitalu, več sodelujejo z JRO in univerzami ter drugimi podjetji doma in v tujini, s tem pa pridobivajo ključno konkurenčno prednost. Namreč, kot je rekel Schumpeter (1939), vsaka inovacija oziroma ustvarjanje novih kombinacij znanja za podjetje pomeni večjo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi podjetji, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: akademsko podjetništvo, organizacijska kultura, prenos znanja, socialni kapital, visokotehnološka podjetja, inovativnost, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 696; Downloads: 91
.pdf Fulltext (3,21 MB)

46.
Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorju
Tanja Krajišnik, 2015

Abstract: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 864; Downloads: 82
.pdf Fulltext (1,00 MB)

47.
48.
49.
Tiha znanja v organizaciji kot vpliv na konkurenčno prednost
Mojca Jedlovčnik, 2014

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Znanje, ki ga posameznik ima, lahko v grobem razdelimo na dva dela. Prvi del je eksplicitno znanje, ki je na tak način tudi predstavljeno in preneseno naprej na ostale posameznike. In potem so v posamezniku še znanja, ki so navzven skrita in jim s tujko r ečemo tacitna znanja. V kolikor ima ta tiha znanja vodja, je to poglavitni člen v oblikovanju organizacijske kulture močne in uspešne organizacije. Zanima nas, kako se tiho znanje odraža, kako se ga vidi in se to odseva v organizacijo? Kako vodja v organiz aciji poskrbi za prenos tihega znanja od posameznikov na skupino? Namen: Namen naloge je predstaviti prenos tihega znanja v organizaciji in vpliv vodje na prenos tihega znanja. Organizacijam želimo pokazati, da upravičeno lahko cenijo in obravnavajo tiha z nanja vodje kot bogastvo posameznika in intelektualn i kapital celotne organizacije. Tiho znanje vodje prispeva svoj delež k močni in zdravi kulturi organizacije. Problem vidimo v tem, ker se o tihem znanju premalo ali pa sploh ne govori. Z raziskavo želimo predstaviti njen pomen in tiho znanje umestiti med ključne dejavnike, ki pripomorejo k uspešnosti. Metoda: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodologijo, kjer smo izvedli intervjuje z vodji razvojno - raziskovalne organizacije. Pri kvalitativni razis kavi smo poiskali kode in pojme v analiziranem gradivu. S procesom kodiranja smo interpretirali analizirano besedilo. Pri tem nismo iskali kod z namenom, da bi se jih preštelo, kolikokrat se je določena koda pojavila v analiziranem besedilu, ampak smo s ko diranjem in kategoriziranjem oblikovali teoretično razlago in pojasnili proučevano situacijo. Celoten postopek je tako potekal v več korakih, kjer smo začeli z urejanjem gradiva, določanjem enot kodiranja, nadaljevali s kodiranjem, izborom in definiranjem relevantnih pojmov ter oblikovanjem kategorij, definiranjem kategorij in oblikovanjem končne teoretične formulacije. Tako izbrana metoda je bila za našo raziskavo najbolj ustrezna, saj ustreza problemu in cilju raziskovanja. Omogočila nam je raziskavo ravn anja, dogodkov, delovanja organizacije, socialnega okolja, interakcije in medsebojnih odnosov. Preko skrbno izbranih vzorcev smo pridobili podatke, ki so najbolj relevantni za raziskovani primer. Rezultati: Tiha znanja vplivajo na oblikovanje močne in zdra ve kulture organizacije, ki spodbuja širjenje znanja in posledično nadaljnji razvoj organizacije. V odja s svojim delovanjem, načeli, vrednotami in prepričanji spodbuja prenos tihega znanja med posamezniki in od posameznikov na celotno organizacijo. Organizacija: Raziskava pokaže pomen upravljanja z znanjem in pomen prenosa tihega znanja v organizaciji. Organizacija lahko opravičeno ceni in obravnava tiha znanja kot bogastvo posameznika in intelektualni kapital celotne organizacije. Družba: V družbi i n širšemu okolju z raziskavo prikažemo kako pomembno je širiti svoja tiha znanja med ostale ljudi za skupno korist. Originalnost: V raziskavi se prvič opisuje vpliv vodje na prenos tihega znanja. P rvič pokažemo povezavo med obstoječimi teoretičnimi osnovam i in najnovejšimi raziskavami iz tega področja. Tiho znanje je še zelo neraziskano področje v okviru menedžmenta znanja. V nalogi predstavimo njegov pomen v razvojno - raziskovalni organizaciji. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavi tihega znanja in n jegovega prenosa smo se omejili le na vplive vodje. V smeri nadaljnjih raziskav bi bilo smiselno raziskati tudi druge pomembne vplive, kot so odnosi med zaposlenimi, stopnja zaupanja znotraj organizacije in številni motivacijski faktorji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: tiho znanje, vodja, prenos znanja, znanje, čustva, vedenje, organizacijska kultura, duhovno vodenje, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 1098; Downloads: 88
.pdf Fulltext (1,17 MB)

50.
Organizacijska kultura proizvodnega podjetja
Daša Škvorc, 2015

Found in: ključnih besedah
Keywords: organizacijska kultura, modeli spreminjanja organizacijske kulture, vprašalnik OCAI, upiranje spremembam
Published: 20.08.2021; Views: 742; Downloads: 51
.pdf Fulltext (993,30 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top