Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
Spodbujanje samostojnosti 1-3 letnih otrok v vrtcu
Irena Zelinšček, 2017

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja, intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu. Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost. Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove samostojnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predšolski otrok, samostojnost, spodbujanje, vzgoja, razvojne faze in mejniki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1736; Prenosov: 116
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

22.
Analiza učinkovitosti dnevnega centra za otroke in mladostnike v okviru socialno varstvenih programov
Ana David, 2017

Opis: Na področjih socialnih odnosov, samopodobe, šole in šolskega uspeha/neuspeha ter preživljanja prostega časa se tekom odraščanja lahko pojavijo težave, ki jih otroci in mladostniki ne zmorejo rešiti sami in v nekaterih primerih jim tudi njihovi starši ne znajo oziroma ne zmorejo pomagati. Zato so z namenom pomoči za tovrstne težave ustanovljene organizacije in programi dnevnih centrov za otroke in mladostnike. Žal je o teh programih in njihovi učinkovitosti premalo poznanega in predstavljenega, zato marsikdo pomoči potreben ostane brez tovrstne podpore. V nalogi smo na osnovi razpoložljive znanstvene literature opisali omenjena področja, njihov pomen za otroka oziroma mladostnika ter za njihove starše, potencialne težave in način soočanja z njimi. V empiričnem delu smo preverili, kakšne so kvalitete in potencialne težave v življenju otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center za otroke in mladostnike Koper-PetKA ter kakšne učinke je zaznati ob obiskovanju programa. Ugotovili smo, da se težave otrok in mladostnikov, vključenih v program, v največji meri kažejo na področju kvalitetnega preživljanja prostega časa, največja izboljšava ob obiskovanju programa pa se kaže v učnem uspehu. Kljub temu, da Dnevni center PetKa ne vpliva enako na vsa področja v življenju otrok in mladostnikov, pa je iz rezultatov razbrati, da ima zelo pomembno in pozitivno vlogo ter vpliv pri izboljšanju kvalitete življenja otrok in mladostnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, mladostnik, socialni odnosi, samopodoba, učni uspeh, prosti čas, Dnevni center za otroke in mladostnike
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1227; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

23.
Razlogi za starševstvo in pomen otrok v različnih kulturnih kontekstih
Adela Černigoj, 2016

Opis: Razlogi za starševstvo oziroma pomen, ki ga pripisujemo otrokom, nam razkrivajo, kje in kakšno je mesto otroka v družini ter družbi. Teoretični okvir za raziskovanje pomena otrok, ki sta ga zasnovala Hoffman in Hoffman (1973), predpostavlja, da pomen, ki ga pripisujemo otrokom, variira glede na obstoječo družbo. To pomeni, da se motivacija za starševstvo razlikuje v različnih kulturah ter se spreminja z zgodovinskimi trendi in je zato predmet medkulturne psihologije. Pomene, ki jih pripisujemo otrokom, najpogosteje razdelimo v tri skupine, in sicer: psihološki, socialni in ekonomski pomen. Psihološki pomen otrok se nanaša na čustva, ki jih starši doživljajo ob otroku kot so zadovoljstvo, ponos, veselje in ljubezen. Pri socialnemu pomenu otrok gre predvsem za občutja družbenega odobravanja ter splošne sprejetosti v širši družbi, ki so jih starši deležni zaradi dejstva, da imajo otroke. Ekonomski pomen otrok pa se nanaša na materialni prispevek otroka k družini, bodisi v obliki pomoči pri raznih opravilih, bodisi v obliki finančne podpore svojim staršem v starostnem obdobju. Omenjene skupine pomenov otrok so odvisne od številnih dejavnikov makrosistema, kot so kultura, družbene norme in vrednote, zgodovina naroda, kolektivistična oziroma individualistična usmerjenost kulture in drugo. Rezultati na slovenskem vzorcu so pokazali, da matere otrokom pripisujejo visok psihološki pomen, medtem ko sta socialni in ekonomski pomen nizka, pri čemer je najnižje vrednoten ekonomski pomen otrok. Med anketiranimi materami pa so se glede na njihovo starost in socialnodemografski položaj pokazale določene razlike v vrednotenju otrok.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pomen otrok, medkulturna psihologija, makrosistemi, psihološki pomen, medkulturne primerjave, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 896; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

24.
Koncept protektivnega otroštva
Andrejka Berce, 2015

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na vzgojo predšolskih otrok v novodobni družini. V teoretičnem delu naloge sem najprej predstavila tako družino, njene člane, njihovo vlogo kot tipe vzgoje znotraj družin ter pomen vzgoje otrok v predšolskem obdobju, in sicer z namenom, da smo spoznali akterje, ki so vključeni v sam proces protektivnega otroštva. Opredelila sem, kaj pojem »protektivno otroštvo« sploh pomeni in kako ga različni avtorji definirajo, kako se izraža intenzivna skrb za otroke, njihovo blaginjo, njihovo nadaljnje izobraževanje. Poiskala sem nekatere vidne posledice zaščitniške vzgoje, ki se kažejo v dobi odraščanja oz. osamosvajanja kot neuspeh protektivnega oz. zaščitniškega vedenja staršev do svojih otrok v predšolskem obdobju. V empiričnem delu naloge sem vsa pridobljena teoretična znanja poskušala povezati s praktičnimi izkušnjami. Opravila sem intervjuje s petimi novodobnimi starši, od tega je eden izmed njih strokovni delavec v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo me je, kakšen je njihov pogled na vzgojo otrok v današnjem času, ki je poln vsesplošnih sprememb, in kako zahtevna naloga se jim zdi vzgoja. Preverjala sem še, s kakšnimi težavami se srečujejo pri sami vzgoji in pri postavljanju meja otroku v predšolskem obdobju. Z rezultati ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, starši, protektivno otroštvo, vzgoja, družina
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1267; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

25.
Mediji in predšolski otroci
Barbara Mavri, 2015

Opis: Diplomska naloga se nanaša na medije, medijsko pismenost in vplivi teh dveh dejavnikov na predšolskega otroka s poudarkom na vpliv medijev na nakupno obnašanje otrok in staršev. V teoretičnem delu smo pojasnili in opredelili širši okvir vpliva medijev na predšolske otroke, tako v izobraževalnih institucijah kot doma v družinskem krogu. Zajeli smo tudi strategije, ki opredeljujejo medijsko pismenost na nacionalni in evropski ravni, ker smo želeli poudariti, da se družba, kot taka zaveda pomembnosti vplivov medijev na ljudi. Če želimo osnovati na znanju temelječo družbo je potrebna vzgoja za medije na vseh starostnih ravneh. Le dobro medijsko opismenjen starš lahko suvereno in kvalitetno prenese svoje znanje na svoje otroke. Empirični del diplomske naloge, s kvantitativno raziskavo med starši predšolskih otrok, nam odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja in sicer: Ali se z večanjem starosti predšolskega otroka povečuje vpliv medijev na predšolskega otroka in če obstaja povezava med časovno uporabo medijev pri starših in njihovih otrocih, ter kako mediji vplivajo na (nakupno) obnašanje predšolskih otrok in njihovih staršev? Poleg tega pa smo starše še spraševali o mnenju glede vpliva televizijskih vsebin na otroke, ter glede njihove vloge pri nadziranju, reflektiranju in omejevanju gledanja televizijskih vsebin z otroki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predšolski otrok, mediji, medijska pismenost, IKT, nakupno obnašanje
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1292; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

26.
Uporaba lokalno pridelane hrane v vrtcih
Kaja Andrejašič, 2015

Opis: Tema diplomske naloge je uporaba lokalno pridelane hrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, in sicer v vrtcih. Namen naloge je raziskati področje prehrane predšolskih otrok, saj mlajši otroci oziroma otroci v fazi odraščanja potrebujejo čim bolj kakovostno, uravnoteženo in zdravo hrano, ki je izrednega pomena za njihov razvoj. Teoretični del naloge zajema pregled problematike. Najprej je predstavljena oziroma opredeljena zdrava – uravnotežena hrana, nato zdrava prehrana otrok, kjer je prikazano, kakšna mora biti prehrana otroka in zakaj je pravilna prehrana tako pomembna za otroke v dobi odraščanja. Iz tega razloga se prehranjevanje otrok spremlja na nivoju države, ki narekuje razne prehranske direktive. Prehrana in prehranjevalne navade so namreč v obdobju otroštva zelo pomembne, saj vplivajo tudi na kasnejša obdobja v življenju. V ta namen so nadalje opisani sam pomen lokalne hrane in njene glavne prednosti ter stanje lokalnih pridelovalcev pri nas. Na koncu sledi še poglavje, v katerem so zajete posledice nezdravega prehranjevanja in s tem pogojene težave, ki jih povzroči neustrezno prehranjevanje že v otroški dobi. Empirični del diplomske naloge zajema kvalitativno raziskavo, v kateri sem s pomočjo intervjujev želela ugotoviti, ali v slovenskih vrtcih, natančneje v vrtcih na območju južne Primorske, uporabljajo lokalno pridelano hrano, s kakšnimi problemi se soočajo pri nabavi lokalne hrane in ne nazadnje, ali je v Sloveniji dovolj lokalnih pridelovalcev, ki bi priskrbeli zadostno količino živil. Moje zanimanje je bilo usmerjeno tudi na starše otrok, in sicer v smislu sprejemanja/zavračanja lokalnih pridelkov ter njihovih navad v domačem gospodinjstvu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vrtci, zdrava hrana, prehrana otrok, lokalno pridelana hrana, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 822; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

27.
Odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih ob razvezi zakonske zveze
Marko Vukićević, 2021

Opis: Pomen zakonske zveze je v vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Starši so dolžni skrbeti za pravice in koristi svojega otroka ter ga zaščititi pred bremenom osebnih partnerskih konfliktov. Slovenija je pravice otrok vključila v svoj pravni sistem na najvišji ravni, v 56. členu Ustave RS so te pravice posebej določene. Pravna podlaga je tudi v Družinskem zakoniku, ki zajema pravna načela in pravila, ki urejajo tudi varstvo otrokovih pravic kot tudi Konvencija o otrokovih pravicah. V zadnjem času je možno zaznati trend porasta števila razvez zakonskih zvez med zakonci, ki imajo velikokrat otroke, na katere ima ločitev staršev neposreden vpliv. Otroci so zelo redko vključeni v proces razveze zakonske zveze njihovih staršev, kar pa ne pomeni, da razveza na otroka ne vpliva, saj le ta pusti posledice bodisi kratkotrajne bodisi dolgotrajne, običajno pa vselej negativne. Pri razvezi zakonske zveze je ključnega pomena, da starša sporazumno rešita medsebojne spore ter se dogovorita o varstvu, vzgoji in preživljanja skupnih otrok. Ločitev staršev je za vsakega otroka posebej težka, zato je pomembno, da starši otroku pomagajo, da čim lažje preživi to stresno obdobje
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, starši, otrok, razveza, družinski zakonik
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 909; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (415,00 KB)

28.
Starševski odtujitveni sindrom
Oskar Peter Jambrek, 2021

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s tematiko odtujitvenega sindroma. Tema sodi na področje družinskega prava. Družina je skupnost enega ali obeh staršev z otrokom. Povezuje jih skrb za otroka, želja, da bi otroci zrasli v samostojne, zdrave odrasle osebe. Številne družine iz takšnih ali drugačnih razlogov tudi razpadejo. Otroci so v ločitvenih sporih največje žrtve. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh glavnih delov. V prvem delu opisujemo teoretska izhodišča starševskega odtujevanja, tu predvsem poudarjamo Gardnerjevo teorijo PAS-sindroma. Gardner je starševski odtujitveni sindrom označil kot motnjo, do katere pride običajno ob razvezi, ko se starša bojujeta za varstvo in vzgojo otroka. Sindrom se kaže kot nepravično zavračanje enega od staršev. V tem poglavju omenjamo tudi nekatere kritike, ki so bile izrečene na Gardnerjevo teorijo in smeri razvoja. Drugi del govori o prepoznavanju starševskega odtujevanja, kjer povzemamo znake in dejanje starševskega odtujevanja. V tem poglavju tudi analiziramo nekatere primere slovenske sodne prakse. V zadnjem poglavju analiziramo mednarodno ureditev varovanja otrokovih pravic. Poudarjamo Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropsko konvencijo za uresničevanje otrokovih pravic kot temeljnih mednarodnih aktov na tem področju. Drugi del tega poglavja je namenjen normativnemu varovanju otrokovih pravic v Sloveniji, kjer se osredotočimo na ustavne določbe o varovanju otrokovih pravic. Sledi Družinski zakonik kot temeljni zakon, ki ureja področje otrokovih pravic v Sloveniji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starševski odtujitveni sindrom, otrok, starševska skrb, družinski zakonik, otrokove pravice, mednarodni akti o urejanju otrokovih pravic, uresničevanje otrokovih pravic
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1494; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (823,75 KB)

29.
Odvzem otroka staršem
Sara Virt, 2021

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela je ukrep odvzem otroka staršem. Otroci po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb, ki državo obvezujeta, da v primeru ogroženosti otroka z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev otrokovih pravic. Ukrepi za varstvo koristi otroka so v pristojnosti sodišč, razen ukrepa nujnega odvzema otroka, ki je v pristojnosti centra za socialno delo. Med ukrepe za varstvo koristi otroka, ki sodijo med pristojnosti sodišč, spadajo začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Nujni odvzem otroka je edino nujno dejanje in obenem edino dejanje, ki ga izvede center za socialno delo, izreče pa sodišče. Namen nujnega odvzema otroka je hitra zaščita otroka, kadar je otrok hudo ogrožen in se zaradi varstva otrokovih pravic in koristi ne sme odlašati. Za ukrep odvzem otroka staršem pa zadošča že navadna ogroženost, in sicer, če je otrok ogrožen do te mere, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Ukrep odvzem otroka staršem spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi, saj je z njim otrok izločen iz družine. Gre za ukrep, ki v večji meri posega v starševsko skrb, zato naj sodišče po njem poseže le, če ukrepi milejše narave ne uspejo dovolj zavarovati otrokove koristi
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, otrokova korist, ukrepi za varstvo otrokove koristi, odvzem otroka staršem, družinski zakonik
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1030; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (511,60 KB)

30.
Vpliv mednarodnega prava na preprečevanje uporabe otrok v oboroženih spopadih
Uroš Gornik, 2021

Opis: V magistrskem delu obravnavamo in proučujemo vpliv mednarodnega prava na preprečevanje uporabe otrok v oboroženih spopadih. Pojav otrok vojakov, ki ga srečujemo v celotni zgodovini vojskovanja, je kljub nenehnim prizadevanjem mednarodne skupnosti in instrumentov mednarodnega prava, ki obravnavajo to problematiko, še vedno velik družbeni problem. Kot temeljno raziskovalno metodo v magistrskem delu uporabimo metodo analize ter interpretacije primarnih in sekundarnih virov, s katerimi se osredotočamo predvsem na analizo verodostojne strokovne literature, normativnih aktov in drugih strokovnih člankov. Poudariti želimo zavezujoče mednarodnopravne standarde s področja mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, ki obravnavajo vprašanje zaščite otrok pred njihovim nezakonitim novačenjem za sovražnosti. Za proučevanje uresničevanja preprečevanja uporabe otrok v oboroženih spopadih uporabljamo primerjalno metodo, s katero določamo glavne notranje in zunanje akterje oboroženega konflikta v Siriji in nadalje proučujemo njihovo vlogo pri novačenju otrok za sovražnosti, ne samo na ozemlju Sirije, temveč tudi zunaj nje. V raziskavi ugotovimo, da sirska vlada kot nosilka oblasti v Siriji od začetka oboroženih spopadov leta 2011 ni sprejela ustreznih ukrepov, s katerimi bi učinkovito zaščitila otroke pred novačenjem za sovražnosti na svojem ozemlju. V magistrskem delu sklenemo, da prizadevanja mednarodne skupnosti za vzpostavitev učinkovite mednarodnopravne zaščite otrok spodkopavajo številna protislovja v mednarodnem pravu, ki odpirajo prostor vprašanju, ali je sploh mogoča učinkovita mednarodna zaščita otrok v oboroženih spopadih
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, otrok vojak, novačenje otrok, oboroženi spopad, mednarodni mir
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 740; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh