1. Izkušnje zdravstvenih delavcev s sporazumevanjem z ljudmi iz drugega kulturnega okolja med zdravstveno obravnavo na primarnem nivojuRenata Milešević, 2025, not set Abstract: Naša naloga raziskuje izkušnje zdravstvenih delavcev na primarni ravni pri komuniciranju s pacienti, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij. Namen raziskave je opredeliti ključne izzive pri komunikaciji s poudarkom na jezikovnih ovirah in njihovem vplivu na zdravstveno stanje tujcev v Sloveniji. Učinkovita komunikacija je bistvenega pomena za kakovostno zdravstveno varstvo. Jezikovne ovire in kulturne razlike lahko motijo medsebojno razumevanje, vodijo v diagnostične napake, zmanjšujejo zadovoljstvo bolnikov in prispevajo k neenakostim pri dostopu do zdravstvene obravnave in posredno tudi zdravju. Študija temelji na teoriji medkulturne komunikacije.
V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna zasnova. V prvi fazi priprave magistrskega dela smo sistematično pregledali literaturo, da bi raziskali izvor in vpliv jezikovnih ovir v zdravstvu. Empirične podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, ki smo jih opravili z osmimi zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v velikem mestnem zdravstvenem centru. Uporabljena je bila tematska analiza, ki je dala 36 kod, razvrščenih v 22 podkategorij in sintetiziranih v 8 glavnih kategorij: komunikacija s tujimi pacienti, kulturne razlike, zaupanje in empatija v zdravstveni oskrbi, jezikovni izzivi med zdravstveno obravnavo, izzivi pri zdravstveni obravnavi tujih pacientov, sistemski izzivi pri zdravstveni oskrbi tujcev, sistemski pristop, sistemske rešitve.
Zdravstveni delavci se pogosto srečujejo s težavami pri sporazumevanju s tuje govorečimi pacienti, ki vključujejo jezikovne izzive, pomanjkanje dostopa do usposobljenih tolmačev, zanašanje na družinske člane ali digitalna orodja za prevajanje ter kulturne nesporazume. Te ovire ne vplivajo le na verbalno, temveč tudi na neverbalno komunikacijo, kot sta izražanje bolečine ali čustvene stiske.
Raziskava je pokazala, kako zelo pomembno je, da zdravstveno osebje med obravnavo zna pristopiti tudi k tistim, ki ne govorijo našega jezika. Zdravstveno osebje pri tem potrebuje več kot le strokovno znanje – pomembne so tudi komunikacijske spretnosti in razumevanje drugačnih kulturnih ozadij. Za ta namen smo zbrali nekaj predlogov, kako lahko s primernim usposabljanjem in boljšimi načini sporazumevanja izboljšamo obravnavo vseh ne glede na njihov primarni sporazumevalni jezikovni kod.
Keywords: medkulturna komunikacija, jezikovne ovire, zdravstveni delavci, tuji pacienti, tolmači.
Published in ReVIS: 14.10.2025; Views: 151; Downloads: 6
 Full text (1,16 MB) |
2. |
3. Zadovoljstvo in integracija beguncev v Sloveniji: primer bivanja ukrajinskih beguncev v PostojniSuzana Kovačič, 2025, not set Abstract: Magistrska naloga obravnava integracijo ukrajinskih beguncev v Sloveniji, s posebnim poudarkom na njihovem zadovoljstvu z bivanjem v nastanitvenem centru Postojna. V raziskavi smo preučevali ključne dejavnike, ki vplivajo na izkušnjo beguncev, kot so dostop do stanovanja, zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenih storitev, pravnega statusa, jezikovne kompetence ter občutek pripadnosti in varnosti. Tema je izjemno aktualna zaradi nedavnih migracijskih tokov, ki so posledica vojne v Ukrajini. Slovenija je kot ena od držav članic EU sprejela več kot 10.000 beguncev, kar predstavlja pomemben izziv za obstoječe integracijske politike. Razumevanje izkušenj beguncev v lokalnem okolju je pri tem ključno za izboljšanje sistemskih rešitev in krepitev družbene kohezije. Empirični del raziskave temelji na fokusni skupini s šestimi udeleženci iz Ukrajine, ki so izrazili številne izzive pri vsakdanjem življenju v Sloveniji. Ugotovili smo, da integracija ni odvisna le od formalnega pravnega statusa, temveč tudi od kakovosti bivanjskih pogojev, dostopa do informacij, socialnih povezav in psihološke podpore. Jezikovne ovire, administrativna negotovost in pomanjkanje psiho-socialne podpore pomembno vplivajo na občutek nezadostne vključenosti. Naši rezultati kažejo, da je uspešna integracija možna le s celovitim pristopom, ki vključuje sistemske izboljšave na več ravneh: jezikovni, socialni, pravni in psihološki. Ti rezultati lahko služijo kot podlaga za oblikovanje bolj učinkovitih integracijskih politik v Sloveniji.
Keywords: ukrajinski begunci, integracija, zadovoljstvo, Postojna, jezikovne ovire, stanovanjske razmere, pravni status, psihosocialna podpora, fokusna skupina, Slovenija
Published in ReVIS: 05.09.2025; Views: 316; Downloads: 7
Full text (2,04 MB) |
4. |
5. Zdrav življenjski slog pri medicinskih sestrah po preboleli okužbi s covidom-19 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMateja Gral Žohar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je življenjski slog medicinskih sester po okužbi s covidom-19 in če je po okužbi prišlo do kakšnih sprememb glede na življenjski slog pred okužbo. Sočasno nas je zanimalo, kateri dejavniki medicinske sestre motivirajo in ovirajo pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga. V raziskavo je bilo vključenih 49 medicinskih sester (87,76 % žensk) v starosti od 23 do 53 let (M = 36,94, SD = 10,41). Udeleženci so izpolnili vprašalnik o tem, kako pogosto izvajajo posamezna zdrava vedenja, kako pogosto jih posamezni dejavniki motivirajo in ovirajo pri zdravem življenjskem slogu in ali je prišlo do kakšnih sprememb na boljše ali slabše pri posameznih zdravih vedenjih po okužbi. Medicinskim sestram po okužbi s covidom-19 v povprečju uspeva občasno ali pogosto upoštevati večino smernic zdravega življenjskega sloga. V najmanjši meri redno izvajajo tehnike sproščanja (samo 3 %), kljub temu, da jih 55 % občasno ali pogosto doživlja močan stres. Nekaj več težav imajo medicinske sestre tudi na področju telesne aktivnosti in spanja. K ohranjanju zdravega življenjskega sloga jih najpogosteje motivira socialna podpora družine in prijateljev, hkrati pa je pomanjkanje časa najpogostejša ovira. Po okužbi s covidom-19 v povprečju ni prihajalo do izrazitejših sprememb na slabše ali na boljše. Zaključimo lahko, da se medicinske sestre po okužbi s covidom-19 trudijo vzdrževati zdrav življenjski slog in verjetno k temu prispeva tudi njihova ozaveščenost ter znanje o zdravih vedenjih, ki ga pridobijo med izobraževanjem. Kljub temu pa bi bilo dobro medicinske sestre dodatno spodbujati in jih podpirati pri konstruktivnih načinih soočanja s stresom ter ureditvi spalne higiene.
Keywords: medicinske sestre, zdrav življenjski slog, covid-19, motivatorji in ovire, spremembe
Published in ReVIS: 03.07.2025; Views: 368; Downloads: 9
Full text (617,93 KB) |
6. KOMUNICIRANJE V ZDRAVSTVENI NEGI: TEŽAVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V KOMUNIKACIJI S PACIENTI Z DIAGNOZO DEMENCATjaša Milovanović, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Demenca je progresivna bolezen, ki zelo vpliva na sposobnost pacientov za verbalno in neverbalno komunikacijo, kar predstavlja velik izziv za zdravstvene delavce. Ti se pogosto soočajo s težavami pri razumevanju potreb in izražanja pacientov, kar zahteva uporabo prilagojenih strategij za izboljšanje komunikacije. Namen diplomske naloge je raziskati komunikacijske izzive, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri delu s pacienti, ki trpijo za demenco.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili primarne podatke. Vključili smo 100 zdravstvenih delavcev. Kot vir za sekundarno pridobivanje podatkov smo uporabili bibliografske baze (Google Učenjak, PubMed, Cobiss).
Rezultati: Komunikacijske težave v zdravstvenem okolju se najpogosteje kažejo kot ponavljanje istih besed, nerazumevanje pomena besed in iskanje ustreznih izrazov. Respondenti za premagovanje teh ovir najpogosteje uporabljajo prijazen ton in besedni izbor (84,3 %), razumevanje in potrpežljivost (66,3 %) ter fizično bližino (48,2 %). Zdravstveni delavci komunikacijske težave rešujejo predvsem z verbalnimi strategijami, pri čemer je ponavljanje navodil, kadar pacient ne razume (M = 4,8), najpogostejša metoda. Med oblikami neverbalne komunikacije pa je najpogostejši očesni stik (M = 4,5). Organizacijski dejavniki, ki otežujejo učinkovito komunikacijo, vključujejo nezadostno število zaposlenih in preobremenjenost delovnega okolja. Pri delu z dementnimi pacienti skoraj polovica respondentov (48,5 %) ne zaznava vpliva na svoje delo, medtem ko je za dobro četrtino respondentov ta vpliv pozitiven (27,3 %).
Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se zdravstveni delavci pri delu z dementnimi pacienti pogosto soočajo s ponavljajočimi se komunikacijskimi ovirami, kot so ponavljanje besed, nerazumevanje pomena in iskanje ustreznih izrazov. Ugotovljeno je bilo, da se ovire najpogosteje premagujejo z uporabo verbalne komunikacije, kot je ponavljanje navodil, in neverbalne komunikacije, na primer vzpostavljanje očesnega stika. Organizacijski dejavniki, kot sta pomanjkanje osebja in preobremenjenost delovnega okolja, dodatno otežujejo učinkovitost komunikacije. Kljub tem izzivom večina zdravstvenih delavcev delo z dementnimi pacienti ocenjuje kot nevtralno ali celo pozitivno. Raziskava poudarja nujnost kontinuiranega izobraževanja in dodatnega usposabljanja zdravstvenih delavcev za izboljšanje komunikacijskih veščin pri delu z dementnimi pacienti. Prav tako je ključnega pomena izboljšanje organizacijskih pogojev dela, kar bi lahko pozitivno vplivalo na kakovost oskrbe pacientov in dobrobit zaposlenih. Nadaljnje raziskave bi lahko poglobile razumevanje komunikacijskih izzivov, proučile učinkovitost specifičnih pristopov in identificirale inovativne strategije za izboljšanje komunikacije v praksi.
Keywords: pacienti z demenco, komunikacija pri demenci, komunikacijske ovire, zdravstveni delavci, strategije komunikacije.
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 881; Downloads: 72
Full text (1,26 MB) |
7. Pomembnost ter ovire in prednosti uporabe spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe pacientov z osteoartrozo kolenskega sklepaBernarda Šuštarič, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je kronična, degenerativna bolezen in ena najpogostejših oblik artritisa. Kolenski sklep je eden izmed najpogosteje prizadetih sklepov. Posledice obolenja se kažejo kot zmanjšana funkcionalnost kolenskega sklepa, prisotnost bolečine in invalidnost, ki je bolj izrazita pri starejših bolnikih. Kolenski sklep je po svoji anatomski zgradbi kompleksen in zato bolj občutljiv na mehanske obremenitve. Poškodbe struktur kolenskega sklepa so poleg starosti, spola, genetike, čezmerne telesne teže in preobremenitev ene izmed dejavnikov tveganja za nastanek OA. Simptomi, ki nakazujejo na nastanek in razvoj obolenja, so bolečina, okorelost in zmanjšana gibljivost sklepa, oteklina, zmanjšana mišična moč in funkcionalnost noge ter invalidnost. Zdravljenje OA v začetni fazi temelji na konzervativnih metodah, vključno s fizioterapijo, ki se osredotoča na zmanjšanje bolečine ter ohranitev ali povrnitev funkcionalnosti noge. Vendar pa se z naraščanjem števila starejše populacije, ki potrebuje fizioterapevtsko oskrbo, zdravstveni sistemi soočajo s povečanim pritiskom, kar zahteva uvajanje inovativnih rešitev. Ena takšnih rešitev je telerehabilitacija, oblika rehabilitacije na daljavo, pri čemer fizioterapevt in bolnik komunicirata prek digitalnih povezav. Kljub napredku tehnologije je potrebnih še nekaj izboljšav, da bi povečali učinkovitost uporabe spletnih aplikacij in s tem izboljšali rehabilitacijske izide. Namen tega magistrskega dela je preučiti pomembnost in učinkovitost spletnih aplikacij za izvajanje fizioterapevtskih vaj pri bolnikih z OA kolenskega sklepa. Magistrsko delo bo prav tako obravnavalo prednosti, ki jih tovrstne aplikacije prinašajo, ter izzive, s katerimi se bolniki in strokovnjaki soočajo pri njihovi uporabi.
Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivnem kvantitativnem pristopu z uporabo metode anketiranja. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 14 vprašanj. Prvi del vprašalnika je zajemal socio-demografske podatke anketirancev, drugi del vprašalnika se je osredotočal na področje zdravstvene pismenosti, motiviranosti za redno vadbo, pomembnosti posameznih elementov spletne aplikacije ter zaznanih ovir in prednosti pri uporabi aplikacije. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov z OA kolenskega sklepa, ki so marca in aprila 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani in Novem mestu. Med udeleženci je bilo 27 moških (32,9 %) in 55 žensk (67,1 %).
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili funkcijo videoposnetkov z vajami (M = 9,45), ki ji sledita pomoč pri določanju ciljev (M = 8,95) in možnost komunikacije s fizioterapevtom (M = 8,83). Med glavnimi ovirami pri uporabi aplikacije so izpostavili netočne informacije (M = 3,96) ter nejasno predstavitev vaj in nerazumevanje informacij (M = 3,86). Najpomembnejše prednosti aplikacije so bile možnost večkratnega ogleda vaj (M = 4,65), prihranek časa (M = 4,50) ter lažji dostop do fizioterapevta (M = 4,48). Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma, starostnimi skupinami, stopnjami izobrazbe, telesno aktivnostjo in dolžino sedenja ni bilo statistično pomembnih razlik pri vrednotenju spletne aplikacije za fizioterapijo. Hipoteze, ki so predvidevale, da ženske, mlajši bolniki, bolniki z višjo izobrazbo, bolj aktivni bolniki in tisti, ki manj sedijo, bolj pozitivno vrednotijo aplikacijo, so bile zavrnjene. Edina statistično značilna razlika je bila ugotovljena pri motivaciji: bolniki z višjo stopnjo motivacije so aplikaciji pripisovali večji pomen, zlasti pri ključnih informacijah o OA in videoposnetkih vaj. Prav tako so bolniki z višjo zdravstveno pismenostjo bolje vrednotili prednosti aplikacije pri dveh navedbah, to sta večja motiviranost in učinkovitost vadbe.
Razprava: Za uspešen razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z OA kolena je ključnega pomena, da se pri nadaljnjih raziskavah osredotočimo na specifične potrebe
bolnikov z različnimi diagnozami. Ta raziskava je pokazala, da uporabniki aplikacije največjo vrednost pripisujejo videoposnetkom vaj in možnosti komunikacije s fizioterapevtom, kar je priporočljivo upoštevati pri razvoju prihodnjih aplikacij. Poleg tega je pomembno obravnavati ovire, kot so netočne informacije, nenatančen prikaz vaj in nejasna razlaga, saj lahko to bistveno vpliva na uspešnost telerehabilitacije. Uspešna implementacija telerehabilitacije bo odvisna tako od strokovnega znanja zdravstvenih delavcev kot tudi od usposobljenosti uporabnikov za uporabo aplikacije.
Keywords: Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, ovire in prednosti, mobilna aplikacija.
Published in ReVIS: 27.11.2024; Views: 858; Downloads: 40
Full text (2,81 MB) |
8. Namen odpusta obveznosti in ovire za odpust v postopku osebnega stečaja : magistrsko deloBrigita Arh, 2024, master's thesis Abstract: Osebni stečaj je pravni institut, ki v zadnjem času pridobiva popularnost kot hitra rešitev za posameznike, ki se soočajo s finančnimi težavami. Kljub svoji učinkovitosti pa ta postopek ni vedno najprimernejša rešitev za vse. Namen magistrskega dela je celostno obravnavati postopek odpusta obveznosti in identificirati ovire, ki lahko nastanejo med tem procesom. V začetnem delu magistrskega dela bosta pojasnjena koncept osebnega stečaja in namen stečajnega postopka. Prav tako bo predstavljena evolucija stečajnega postopka skozi čas, s poudarkom na spremembah v sodni praksi in zakonodaji v Republiki Sloveniji. Obravnavano bo, kako se je postopek razvijal od njegove uvedbe do danes. Osrednji del naloge bo posvečen namenu odpusta obveznosti in oviram, ki lahko preprečijo odpust. Podrobno bodo analizirani dejavniki, ki vplivajo na trajanje preizkusnega obdobja za odpust obveznosti. V tem kontekstu bo predstavljena vloga stečajnega upravitelja, katerega naloge in odgovornosti so ključne za potek in izid stečajnega postopka. Magistrsko delo bo vključevalo analizo pravnih virov, sodne prakse in aktualne zakonodaje na področju insolvenčnega prava tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Cilj raziskave je predstaviti celostno sliko o dejavnikih, ki vplivajo na odpust obveznosti, ter opredeliti odgovornosti stečajnega dolžnika in drugih vpletenih strani od začetka stečajnega postopka dalje. S tem bo prispevek k razumevanju postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pomagal tako strokovnjakom na področju prava kot tudi širši javnosti pri boljšem razumevanju tega pomembnega pravnega instituta.
Keywords: stečajni postopek, osebni stečaj, odpust obveznosti, ovire za odpust, obveznosti
Published in ReVIS: 29.10.2024; Views: 743; Downloads: 0 |
9. |
10. |
