11. |
12. |
13. |
14. Služnostna pravica pri monetizaciji nepremičnin in zavarovanju energetskih objektovZef Vučaj, 2020 Opis: Doktorska disertacija obravnava izzive v zvezi z zavarovanjem tveganj pri energetskih objektih. Stvarno pravo kot temeljno pravico opredeljuje lastninsko pravico, ki zagotavlja svojemu lastniku popolno oblast nad njo. Služnost je prav tako ena od stvarnih pravic. Služnost predstavlja pravico do uporabe tuje stvar ali izkoriščanja pravice oziroma zahtevati od lastnika stvari, da določena dejanja na tej stvari opušča ali pa dopušča. Prav tako služnost dopušča t.i. oblastnost na stvari. Ta oblast se deli med lastnika stvari in služnostnega upravičenca. Izzivi so ovrednoteni glede na najnovejše stanje razvoja elektroenergetike pri vzpostavitvi nizkoogljične družbe in regulativnih vprašanjih konvencionalnih virov energije v obnovljive vire energije. Osredotočali smo se na investicijske projekte v elektroenergetskem sektorju, katerega cilj je vzpostavitev nizkoogljične družbe, s ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in zanesljivosti preskrbe z električno energijo, ki bi bila neodvisnosna od fosilnih goriv. Namen doktorske disertacije je bilo vprašanje, kako obstoječa pravna ureditev zagotavlja pravno varstvo v primeru kršitev in kakšno obliko pravnega posla izbrati pri investicijskih projektih, da bi zmanjšali tveganje posla. Na podlagi teoretične razprave in analize izbranega primera in predhodnih akademskih raziskav smo ugotovili, da je element služnosti pri infrastrukturnih in energetskih naložbah pogosto spregledan element, ki lahko pospeši izkoriščanje zemljišč, zgradb in/ali njihovih posameznih delov. Menimo, da ima lahko služnost pozitiven vpliv na vrednotenje nepremičnin in da predstavlja bistven element pri pospeševanju investicij v energetske objekte oziroma zavarovanje v smislu zmanjšanja tveganja pri teh investicijah. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: služnost, energija, obnovljivi viri, infrastruktura, energetski objekti, tveganje, zavarovanje, disertacije Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 1078; Prenosov: 156 Celotno besedilo (1,80 MB) |
15. Družbena sprejemljivost umeščanja jedrskih objektov v SlovenijiAleš Zajc, 2010 Opis: Magistrska naloga obravnava načine iskanja družbene sprejemljivosti jedrskih objektov v
Sloveniji, z vidika države kot lastnika jedrskega (ih) objekta (ov) in umeščevalca v prostor, z
vidika sosednje in domicilne lokalne skupnosti, v kateri je že umeščen jedrski objekt (NEK),
in v katero se umešča še drugi ter z vidika predstavnikov v lokalnih partnerstvih, kateri so
hkrati tudi sosednji in neposredni prebivalci obstoječega jedrskega objekta (NEK) in potrjene
lokacije naslednjega jedrskega objekta (odlagališča NSRAO). Tako v teoretičnem, kot v
empiričnem delu, nam je bilo vodilo obravnavane tematike proces iskanja družbene
sprejemljivosti za umeščanje odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, v občini Krško.
Rezultati raziskave so delno potrdili že znane ugotovitve iz predhodnih študij in
javnomnenjskih raziskav, dodatno pa smo z analizo odnosov in razmerij med vsemi zgoraj
navedenimi akterji pridobili nova spoznanja. Analiza je zavzemala ustreznost jedrske energije
za reševanje problemov z energijo v Sloveniji, tveganja povezana z jedrsko energijo, učinke
jedrskih objektov na lokalno okolje, sobivanje lokalne skupnosti z jedrskim objektom,
poglede na možnosti umeščanja dodatnih jedrskih objektov, koristnost in prihodnost
lokalnega partnerstva, vlogo države in lokalne skupnosti pri umeščanju jedrskih objektov ter
poglede na čim boljšo družbeno sprejemljivost jedrskih objektov v prihodnosti.
Med najpomembnejše zaključke naloge bi lahko uvrstili dejstva, da izvedena raziskava kaže
prevladujoče negativno stališče udeležencev na lokalni ravni do novih jedrskih objektov.
Odnosi med glavnimi protagonisti procesa umeščanja in iskanja družbene sprejemljivosti za
odlagališče NSRAO niso bili dovolj transparentni in institucionalizirani. Evidenten
tehnokratski pristop pri umeščanju odlagališča NSRAO bi bilo v bodoče potrebno zamenjati z
bolj demokratičnim in komunikativnim, nadomestila in kompenzacije za lokalno skupnost pa
ne bi smela imeti dvojnega (protislovnega) učinka. Dobro koordinirana, smiselna, fleksibilna
in diferencirana komunikacijska kampanja je nujen pogoj za uspešno izveden celotni proces
iskanja družbene sprejemljivosti. Večina raziskovalnih vprašanj v nalogi je bila v celoti ali
delno, pod določenimi pogoji, potrjenih, na postavljena vprašanja pa smo dobili pričakovane
odgovore. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: družbena sprejemljivost, jedrski objekti, tveganja, učinki jedrskih objektov, država, lokalna skupnost, lokalno partnerstvo Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 932; Prenosov: 52 Celotno besedilo (1010,04 KB) |
16. |
17. |
18. |
19. |
20. |