41. |
42. |
43. Spremenjen proces obdelovanja osebnih podatkov po uvedbi Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation)Sabina Kos, 2021 Opis: Svet se zelo hitro spreminja. Če samo pogledamo, kakšno je stanje danes in kakšno je bilo v začetku leta 2020, lahko vidimo, da je epidemija tako rekoč v trenutku svet zelo spremenila. Ravno tako je na področju informacijske tehnologije. Hiter razvoj in dostopnost informacijske tehnologije sta razloga, da dnevno na spletu pustimo veliko svojih osebnih podatkov, kar prinaša vedno večjo verjetnost zlorab, razne pasti in zaskrbljenost glede varstva osebnih podatkov. Sprememba zakonodaje na področju varstva podatkov je bila potrebna. Uredba GDPR, ki je začela veljati 25. 5. 2018, je prinesla nove pravice in obveznosti posameznikom in vsem organizacijam, ki obdelujejo razne podatke. Uredba GDPR deluje neposredno, kar pomeni, da jo moramo upoštevati tudi v Sloveniji, čeprav še vedno nismo sprejeli Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki bi ga Slovenija morala sprejeti najpozneje dve leti od začetka veljave Uredbe GDPR.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov (uredba GDPR), osebni podatek, varnost, ZVOP-1, predlog ZVOP-2, video nadzor, obsežni podatki
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 2673; Prenosov: 163
 Celotno besedilo (795,54 KB) |
44. Uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenihEmanuela Eduard Muhić, 2020 Opis: Lokacijski podatki v sodobnem času predstavljajo področje, kjer obdelava teh podatkov, pridobljena s pomočjo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, prinese številne koristi. Raznolikost ter prosta dostopnost GPS tehnologije daje vse več delodajalcem možnost, da jo lahko uporabijo za povečanje učinkovitosti delovnega procesa ter tudi za nadzor nad zaposlenimi, zaradi česar postaja vprašanje zasebnosti na delovnem mestu vse bolj kompleksno ter zanimivo. Obravnavana tema magistrskega dela je uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenih. Obdelavo osebnih podatkov na delovnopravnem področju ureja kar nekaj specialnih zakonov, medtem ko je uporaba GPS sistema v delovnih razmerjih prav posebno področje s številnimi %sivimi conami%, kjer obdelave osebnih podatkov (še) ne ureja noben zakon oziroma je v nacionalni zakonodaji pomanjkljivo urejena. Ker imajo delodajalci kot upravljavci osebnih podatkov v praksi precej težav glede pravilnega interpretiranja veljavne zakonodaje (ZDR-1, ZVOP-1, uredba GDPR itd.), se je v luči zastavljenih ciljev preučilo in predstavilo varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih s poudarkom na sledenju zaposlenim z uporabo GPS naprav ter obravnavalo konkretne primere s področja sledenja delavcem, kjer se je podrobneje posvetilo študiji primera uporabe GPS sledilne naprave za sledenje avtobusov v izbranem podjetju NOMAGO, d. o. o. Slednje je pripeljalo do različnih ugotovitev, kaj je namen spremljanja, oz. do odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji, ali je uporaba GPS sledilne naprave z vidika varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih sorazmeren ukrep ali preveč posega v pravice zaposlenih ter do katere mere je še dopustno, da delodajalec spremlja delavca na njegovi službeni poti glede na izbrane primere sledenja zaposlenim.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: GPS sledilne naprave, lokacijski podatki, upravljavec, varstvo osebnih podatkov, delovna razmerja, delavec, delodajalec
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1388; Prenosov: 148
Celotno besedilo (796,13 KB) |
45. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbeBarbara Hercigonja Milošević, 2020 Opis: Magistrsko delo zajema ureditev področja varstva osebnih podatkov po sprejeti Splošni uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; Uredba), z naslovom %Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbe%. Uredba je nadnacionalni pravni akt in vpliva na domače pravo, zato je že v pripravi novela Zakona o varstvu podatkov (ZVOP-2). Uredbe so pravni akti, ki so neposredno zavezujoče v državah članicah Evropske unije. Uredba se je začela uporabljati 25. 5. 2018 v javnih ustanovah in podjetjih, ki so obdelovalci oziroma upravljalci osebnih podatkov. Prav tako pa se dotika tudi podjetij, ki so in bodo ustanovljena z namenom, da bodo kot posamezniki ali timi, pooblaščeni za varstvo podatkov znotraj drugih gospodarskih družb, saj je tu mogoče najti trend iskanja zaslužka.Pravica do varstva osebnih podatkov je v dobi zelo razvite medijske tehnologije in vdorov v osebna življenja zelo pomembna. Osebne podatke dajemo na vpogled drugim tako zavedno kot morda tudi nezavedno skoraj vsak dan. V delu so predstavljeni razlogi za nastanek Uredbe, nadnacionalna ureditev ter primerjalno pravna ureditev, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, novosti, ki jih prinaša Uredba, implementacija, noveliran ZVOP-2 ter spremembe, ki jih prinaša tako za državni proračun, podjetja kot tudi za posameznike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: GDPR, Splošna uredba (EU) 2016/679, ZVOP-2, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, osebni podatki, gospodarske družbe
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1304; Prenosov: 120
Celotno besedilo (886,01 KB) |
46. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbencaBogdan Muren, 2020 Opis: Magistrsko delo obravnava odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Učinkovito, odzivno in dobro delujočo državno upravo lahko zagotovimo z zaposlitvijo strokovno najbolj usposobljenih in kompetentnih javnih uslužbencev. Samo dovolj izobraženi in strokovno usposobljeni javni uslužbenci bodo sposobni dosegati pričakovane rezultate dela, ki morajo biti ustrezno vnaprej določeni. V magistrskem delu smo raziskali in predstavili mednarodne in nacionalne pravne vire, ki urejajo prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Podrobneje smo predstavili načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delavce in ločeno za javne uslužbence. Poseben poudarek smo posvetili določbam, ki urejajo procesna opravila redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo s pomočjo ankete raziskali dejavnike, ki vplivajo na doseganje pričakovanih rezultatov dela in dejavnike, ki ovirajo izvedbo postopkov redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Magistrsko delo predstavlja prispevek k znanosti in stroki, saj nudi podrobno predstavitev postopka oziroma procesnih opravil, ki zagotavljajo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V magistrskem delu so predstavljene tudi ugotovitve empirične raziskave, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju obravnavane tematike in jih je mogoče uporabiti za nadaljnja raziskovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno pravo, javna uprava, javni uslužbenci, uslužbensko pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, nesposobnost zaposlenih, anketni vprašalniki, statistični podatki, analize podatkov, magistrska dela
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 1460; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,35 MB) |
47. |
48. Spremembe kakovosti življenja v Sloveniji med 1997 in 2015Eva Blatnik, 2017 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost življenja, kazalniki kakovosti življenja, subjektivni kazalniki, objektivni kazalniki, spremembe kazalnikov, statistični podatki, blaginja, življenjska raven, diplomske naloge
Objavljeno: 23.08.2021; Ogledov: 981; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,14 MB) |
49. Revizija izkazov in pravilnosti posredovanih podatkov o plačah in nadomestilih plače za zakonito uveljavljanje pravic zavarovancevAnita Bukovič, 2020 Opis: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je po zakonu edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, v katerem se pravice priznavajo praviloma po zaključku dolgega aktivnega obdobja zavarovancev, za kar so potrebni podatki, ki se zbirajo v vsem tem obdobju. Presoja izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice poteka na podlagi evidence o obdobjih zavarovanja, za katera so plačani predpisani prispevki, določitev višine prejemka (pokojnine, nadomestila) pa je odvisna od podatkov o višini plač oziroma drugih osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Ti podatki se vodijo v matični evidenci zavarovancev, kjer se evidentirajo, zbirajo in preverjajo pravilnosti podatkov o zavarovancih. Podatki o pokojninski dobi, ki niso vneseni v matično evidenco na podlagi prijav v zavarovanje in odjav iz zavarovanja, se vnašajo v matično evidenco na podlagi pravnomočnih odločb, s katerimi je pristojni organ ugotovil pokojninsko dobo, oziroma drugih javnih listin, iz katerih so razvidna obdobja in vrste dopolnjene pokojninske dobe. Ker so se podatki matične evidence v času od uvedbe spreminjali, so na to vplivale tudi odločitve sodišč. V magistrskem delu sta predstavljeni praksa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in praksa sodišč glede na podatke matične evidence. Predstavljena je praksa glede revizije podatkov v matični evidenci ter sporni podatki glede na opravljeno revizijo, saj so le ti pomembni pri določanju višine prejemka priznane pravice ter pri odločanju o upravičenju do uveljavljanja le-te.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pokojnina, matična evidenca zavarovancev, manjkajoči podatki, revizija podatkov, družbeniki, poslovodne osebe, zavarovalna podlaga
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 1027; Prenosov: 48
Celotno besedilo (652,75 KB) |
50. Analiza sodbe Evropskega sodišča v zadevi C-311/18Alesia Koletič, 2022 Opis: Področje varstva osebnih podatkov prihaja z njihovo uporabo za različne namene v zadnjih letih vedno bolj v ospredje tako zakonodaje kot tudi zavedanja posameznikov. Varstvo osebnih podatkov je varovana človekova pravica in je v mislih ter na papirju EU že vse od njenega začetka. Sprva je bilo varstvo osebnih podatkov v pravne dokumente vključeno kot vidik pravice do zasebnosti, a se je skozi razvoj začelo obravnavati samostojno. Pomembna in posebej občutljiva aspekta pravice do varstva osebnih podatkov sta prenos osebnih podatkov izven meja EU in njihovo nadaljnjo obdelovanje v tretji državi. Pri tem bi namreč morala, skladno z zakonodajo EU, še vedno veljati enakovredna raven varstva osebnih podatkov. Za sam prenos EU z GDPR daje na voljo več podlag, kako se lahko le-ta izvede skladno z zakonodajo. Prek tožb, ki so bile obravnavane pred Sodiščem EU, se je izkazalo, da tretje države, predvsem ZDA, osebnim podatkov državljanov EU med in po prenosu ne nudijo zadostne ravni zaščite. Sodišče EU je v zadnji tovrstni tožbi, v zadevi Schrems II, razveljavilo podlago, na kateri so se osebni podatki iz EU prenašali v ZDA – Zasebnostni ščit − in v izreku sodbe opisalo zakaj. Na prenos na podlagi Zasebnostnega ščita se je zanašalo veliko podjetij, ki so bila zaradi razveljavitve primorana uporabiti drugo podlago, ki jo dopušča GDPR. V večini primerov so to bile standardne pogodbene klavzule. Kot posredna posledica sodbe pa so bile slednje s strani Komisije posodobljene, in sicer na način, da skušajo bolj odražati zahteve GDPR. Sodišče EU je v sodbi upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov naložilo številne obveznosti. Sodišče EU je s sodbo Schrems II potrdilo visok standard, ki ga ima EU na področju varovanja osebnih podatkov, ter pognalo kolesje sprememb na obravnavanem področju. Pri tem morata teorija in praksa, tako znotraj kot tudi izven EU, sodelovati ter iskati izvedljive rešitve za zagotavljanje legalnih prenosov osebnih podatkov v tretje države.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, prenos osebnih podatkov, Schrems II, varstvo osebnih podatkov, zasebnostni ščit
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 587; Prenosov: 88
Celotno besedilo (708,78 KB) |
