121. Begunski val leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951Urška Kališnik, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava problem begunskega vala leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti. V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki sicer pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Slovenija kot tudi EU stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce mednarodne zaščite hiter, pravičen in pošten. V magistrskem delu smo analizirali migracijsko in azilno politiko na ravni EU in probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v EU in Sloveniji. Razdeljeno je na več poglavij. V prvem delu predstavljamo obravnavno tematiko ter problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami. Nadaljujemo z namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskovanj ter metodami raziskovanja. V drugem delu, v teoretičnih izhodiščih, predstavljamo osnovne pojme, kot so: begunec, azil, prosilec za azil, tujec, varna tretja država, izvorna država … V tretjem sklopu smo na kratko opredelili pojem migracij, vrste in vzroke. Četrti in peti sklop sta namenjena opisu pravnih temeljev mednarodnega prava za zaščito azilantov/beguncev. V šestem in sedmem sklopu smo analizirali in ocenili primernost ukrepov aktivne azilne/begunske politike v Republiki Sloveniji na podlagi vključevanja azilantov/beguncev. V zaključku smo predstavili dosežene rezultate in cilje magistrskega dela, preverili hipoteze in predstavili prispevek rezultatov raziskave k stroki ter uporabnost rezultatov raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: begunec, Konvencija o statusu beguncev, Zakon o mednarodni zaščiti, Schengen, skupna evropska azilna politika, varnostne grožnje
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 936; Prenosov: 94
 Celotno besedilo (595,29 KB) |
122. Vključevanje starejših odraslih v izredno srednješolsko izobraževanjeMateja Peterca, 2021 Opis: V magistrskem delu smo preučili, zakaj se starostna skupina starejših odraslih, ki so stari vsaj 45 let in imajo osnovnošolsko ali nižjo poklicno izobrazbo, ne vključuje v izredno srednješolsko izobraževanje v zadostni meri. Iz različnih zornih kotov smo preučili razloge, ki jim to preprečujejo, kljub temu da bi s tem bili bolj konkurenčni na trgu dela. Cilj srednješolskega izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je namreč povečanje deleža prebivalcev z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki se je izkazala kot tista stopnja izobrazbe, ki zagotavlja večjo zaposljivost. V sklopu raziskovanja smo preučili izvedeni projekt Dvig izobrazbene ravni, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, analizirali aktualne statistične podatke iz uradnih šolskih evidenc pristojnega ministrstva ter izvedli anketo šolajočih udeležencev v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2019/20 in intervju s predstavniki pristojnega ministrstva in različnih javnih zavodov za izobraževanje odraslih. Ugotovili smo, da se starejši odrasli, ki nimajo dokončane srednje šole, vključujejo v izobraževalni proces v zelo majhnem obsegu, in sicer približno v 10 % deležu vseh vpisanih. Ocenjujemo, da bi z ustreznim financiranjem novih projektov starejše odrasle spodbudili k večji vključitvi v srednješolsko izobraževanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, politika izobraževanja odraslih
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 740; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,57 MB) |
123. Vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvoRobert Pirkovič, 2021 Opis: Od pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je minilo že 16 let. V tem obdobju je bilo slovenskemu kmetijstvu namenjenih dobre 4 milijarde EUR sredstev, zato se v širši javnosti pogosto postavljajo vprašanja o tem, kakšen je vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo. Poleg tega v času priprave magistrskega dela poteka faza usklajevanja zakonodajnih predlogov skupne kmetijske politike in oblikovanja ukrepov za novo programsko obdobje, v katerem se predvideva povečanje pristojnosti držav članic na tem področju. V ta namen magistrsko delo kritično ovrednoti vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo ter podaja konkretne in ambiciozno zastavljene predloge za oblikovanje ukrepov te politike za prihodnje programsko obdobje. Izvedena analiza pokaže, da so ukrepi skupne kmetijske politike prispevali k ohranitvi kmetijskih zemljišč, obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi k stabilni proizvodnji živalskih proizvodov. Nezadovoljstvo pa gre izpostaviti v zvezi s samooskrbo na področju zelenjave, sadja in prašičjega mesa. Rezultati analize so še pokazali, da je tudi v Sloveniji zaznan trend povečanja proizvodnje hrane in izboljšanja dohodkov v kmetijstvu. Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da skupna kmetijska politika pozitivno vpliva na slovensko kmetijstvo. Podani predlogi in smernice, namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje, tvorijo podlago za uspešnejše in učinkovitejše ukrepe te politike, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, izboljšanju dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, povečanju konkurenčnosti in ne nazadnje povečanju samooskrbe, kar je za državo strateškega pomena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupna kmetijska politika, Evropska unija, ukrepi skupne kmetijske politike, vpliv skupne kmetijske politike, smernice za izboljšanje
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 889; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,47 MB) |
124. |
125. Vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova GoricaNastja Mihelj, 2022 Opis: V magistrskem delu proučujemo vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova Gorica (MONG). Zemljiška politika oziroma gospodarjenje z zemljišči je eden izmed ključnih vzvodov, s katerim se zagotavlja izvrševanje prostorsko vezanih strategij in razvojnih programov. Zemljiška politika se neposredno povezuje z urejanjem prostora kot tudi z delovanjem trga nepremičnin. V MONG in na goriškem območju smo raziskali delovanja trga nepremičnin za stanovanjske nepremičnine ter kmetijska in gozdna zemljišča v obdobju 2007‒2019. Ugotovili smo, da se je trg nepremičnin razvijal relativno stabilno. Občinski prostorski načrt (OPN) je ena od strokovnih podlag za oblikovanje zemljiške politike. Upoštevati ga je treba pri izdajanju gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov. V njem so določeni pogoji za gradnjo komunalne opreme ter določa podrobnejšo namensko rabo prostora. Na podlagi namenske rabe prostora lahko predvidevamo razvoj in načrtujemo, kako se bo prostor razvijal v prihodnje. Intenzivnost izdajanja gradbenih dovoljenj s časovnim zamikom vpliva na večjo ponudbo na trgu nepremičnin ter na večje aktivnosti nepremičninskega trga. Strokovni podlagi, ki vplivata na izvajanje zemljiške politike in občinam zagotavljata del financiranja, sta Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in komunalni prispevek. NUSZ se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, medtem ko je komunalni prispevek edini sistemski vir za financiranje gradnje komunalne opreme. V MONG smo analizirali izvajanje odloka o NUSZ (2013‒2019) in odmero komunalnega prispevka (2016‒2019), povezanega s programom opremljanja stavbnih zemljišč. Analize ne kažejo izrazitejših trendov, temveč letno spreminjajoče se razmere. Raziskava tudi ugotavlja, da je bil v nasprotju z razmerami v slovenskem prostoru v času gospodarske krize 2008‒2009 promet na trgu nepremičnin v MONG nižji kot po gospodarski krizi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razvrednotena območja, gradbeno dovoljenje, komunalni prispevek, Mestna občina Nova Gorica, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, trg nepremičnin, zemljiška politika
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 602; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,24 MB) |
126. Učinkovitost omejevalnih ukrepov Evropske unije za preprečevanje kibernetskih napadovAnamarija Klemenčič, 2022 Opis: Kibernetski napadi v zadnjih letih predstavljajo vse večji globalni problem, zato je Evropska unija leta 2019 sprejela omejevalne ukrepe za preprečevanje kibernetskih napadov, s katerimi skuša omejiti nevarnost kiberkriminala v državah članicah. Magistrsko delo opredeljuje problematiko kibernetskih napadov na območju Evropske unije in skuša na podlagi različnih raziskovalnih metod določiti učinkovitost omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela zoper kibernetske napade. Teoretični del magistrskega dela posega predvsem po zgodovinski in deskriptivni metodi ter definira osnovne pojme in prikaže razvoj oziroma nastanek kibernetskih napadov in omejevalnih ukrepov v Evropski uniji. V raziskovalnem delu pa so z normativno analizo proučeni sekundarni pravni akti (s poudarkom na omejevalnih ukrepih), sprejeti za ohranjanje kibernetske varnosti. S primerjalnopravno metodo sta analizirana pravna sistema Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije na področju izvajanja omejevalnih ukrepov Evropske unije. Na koncu so določeni kriteriji oziroma merila, ki so v pomoč pri iskanju odgovora na ključno raziskovalno vprašanje. Ugotovitve glede učinkovitosti oziroma možnih izboljšav omejevalnih ukrepov Evropske unije so zbrane, predstavljene in ovrednotene v zaključku. Na podlagi izbranih meril je ugotovljeno, da omejevalni ukrepi Evropske unije vsebujejo nekatere pomanjkljivosti in nepopolnosti. Največji problem je izvajanje omejevalnih ukrepov v državah članicah, saj še vedno nista zagotovljena ustrezen nadzor in sodelovanje med državami članicami. Težave pa se pojavljajo tudi pri zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva. V prihodnje bo zato treba graditi na izboljšanju pravnih aktov s slogovnega, pravnega, političnega in predvsem praktičnega vidika, kar lahko dosežemo z nadaljnjimi analizami in diskurzi. Magistrsko delo prispeva k nadgrajevanju in razvoju pravnih aktov Evropske unije in njihovemu učinkovitejšemu izvajanju. Raziskava lahko ključno prispeva k razumevanju nujnosti omejevalnih ukrepov za preprečevanje kibernetskih napadov, saj je področje kiberkriminala v pravni literaturi še dokaj neraziskano. Delo želi opozoriti na preteče kibernetske grožnje (npr. kibernetski terorizem in kibernetsko vojskovanje) in graditi na učinkovitosti sredstev, ki preprečujejo te grožnje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kibernetski napad, informacijski sistem, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, Evropska unija, omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 576; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1018,70 KB) |
127. Primerjava Evropske unije in Združenih držav Amerike v mednarodnih odnosihMarko Simjanoski, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava položaj Evropske unije in Združenih držav Amerike v mednarodnih odnosih. V mednarodnem okolju se subjekti nenehno srečujejo z interesi drugih subjektov, s katerimi so pogosto v koliziji. Neskladje interesov velikokrat privede do porušenih odnosov ter ravnotežji moči. Te odnose ponovno vzpostavljajo s prilagajanjem novonastalim razmeram z sklepanjem koalicij med državami, ki imajo skupen interes za dosego svojih zunanjepolitičnih ciljev ali z uporabo sredstev, ki so jim na voljo. Za potrebe raziskave pravne ureditve obeh subjektov, faktorjev moči, nacionalnega interesa ter učinkovitosti zunanjih politik so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinsko deskriptivna metoda, opis, primerjava, normativno-dogmatična metoda, analiza, sinteza, ocena in komentar. Cilj raziskave je podrobno opredeliti učinkovitost obeh pravnih sistemov, opredeliti faktorje moči, definirati nacionalni interes obeh subjektov ter oceniti učinkovitost zunanje politike obeh subjektov. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je Evropska unija sposobna in voljna prevzeti vodilno vlogo v mednarodnih odnosih. Evropsko unijo zaradi narave pravne ureditve in načina sprejemanja odločitev ovira veliko dejavnikov, hkrati pa nacionalni interesi držav članic, slabijo skupni interes Evropske unije, kar posledično vpliva na homogenost skupne zunanje politike. Ker je Evropska unija energetsko odvisna in vojaško šibka, se to odraža v širini nacionalnega interesa ter učinkovitosti zunanje politike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodni odnosi, pravna ureditev, nacionalni interes, zunanja politika, faktorji moči, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 668; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,50 MB) |
128. |
129. Primerjava Evropske službe za zunanje delovanje z zunanjo službo RSMaja Lenard, 2022 Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjavo Evropske službe za zunanje delovanje in zunanje službe RS. Pri tem nazorno opiše njuno organizacijsko strukturo, področja delovanja in sodelovanja med njima. Ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje z Lizbonsko pogodbo je pomembno vplivala na razvoj skupne zunanje in varnostne politike ter na razmerje med Evropsko unijo (EU) in državami članicami. Spremenil se je položaj visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter pristojnosti delegacij EU, ki so prej spadale pod Evropsko komisijo. Metode, uporabljene v magistrskem delu, so deskriptivna (opisna) metoda, zgodovinska metoda, analitična metoda, sintetična metoda, metoda kompilacije, normativna metoda in komparativna (primerjalna) metoda. Cilji, doseženi v raziskavi, so predstavitev pojmov zunanje politike in diplomacije, nazorna proučitev Evropske službe za zunanje delovanje in zunanje službe RS, njunega razvoja, organizacijske strukture in področij delovanja, razmejitev in primerjava pristojnosti in dolžnosti obeh služb ter opis njunega sodelovanja. Uporabnost ugotovitev magistrskega dela je vidna predvsem na področju pomanjkanja slovenske literature ter primerjalne literature obeh služb nasploh. Delo bo prispevalo k boljšemu razumevanju razmerja ter sodelovanja med obema službama, pa tudi razmerja delitve pristojnosti glede zunanje politike med Evropsko unijo in Slovenijo nasploh.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zunanja politika, diplomacija, Evropska služba za zunanje delovanje, zunanja služba Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,17 MB) |
130. |
