Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Volilni sistemi v državah EU in ZDA
Žiga Fende, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: volilni sistemi, politični sistemi, volitve, Združene države Amerike, Evropska unija
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 5041; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (631,84 KB)

2.
Reform of democracy and the rule of law in Slovenia
Jernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič, 2019

Opis: The rule of law is the fundamental basis for the functioning of any constitutional democracy in a free and democratic state. It is a precondition for a person's self-fulfilment and a functioning economy. A strategic constitutional and actual priority for Slovenia is to lay the foundations for the functioning of a real rule of law, which need to be internalised by the people, both in the public and the private sector. The rule of law is a precondition for the functioning of all state systems, as well as its social subsystems, particularly the economy. Slovenia started its path towards the rule of law only after declaring independence in 1991. In adopting a new Constitution -- despite legal continuity from the previous state -- Slovenia accepted explicitly and with high political consensus the values of the rule of law and the protection of human rights, setting them at the top of its normative, constitutional and legal framework.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravna država, vladavina prava, politični sistemi
Objavljeno: 09.05.2019; Ogledov: 3275; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Udeležba na volitvah v Republiki Sloveniji
Urša Zver, 2016

Opis: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer je Slovenija. V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih, predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi. Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1137; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh