1. |
2. |
3. |
4. Analiza spremenljivosti in povezanosti stilov navezanosti ter samopodobeSiena Krušič, 2021 Abstract: Stili navezanosti predstavljajo temelje za naše odnose in komunikacijo s soljudmi. Delimo jih na varne in negotove, odvisno od tega, kako varne oziroma negotove se počutimo v odnosih, kako pomembni so za nas odnosi ter na kakšen način se trudimo dobiti od drugih tisto, kar potrebujemo. Stili navezovanja so tesno povezani s samopodobo, saj je ta v največji meri odvisna od povratne informacije, ki nam jo drugi podajajo o nas in pa od naših idej o tem, kako nas drugi vidijo.
Tako stili navezanosti kot samopodoba so skozi življenje spremenljivi. Z večjim občutkom varnosti v odnosih se izboljša tudi samopodoba, prav tako pa se z izgubo varnosti samopodoba poslabša.
V nalogi najprej raziskujemo teorijo navezanosti, na podlagi katere se je razvilo naše razumevanje mehanizmov medsebojnih odnosov. Odkrivamo vplive na razvoj različnih stilov navezanosti in njihove posebnosti, značilnosti posameznih obdobij, specifičnost stilov v različnih odnosih ter njihovo spremenljivost. V nadaljevanju predstavimo razvoj samopodobe ter njeno povezanost s stili navezovanja. Raziskujemo tudi terapevtsko in psihosocialno obravnavo stilov navezanosti ter samopodobe.
V lastni raziskavi na izbranem vzorcu raziskujemo sprememenljivost in povezanost splošnih in specifičnih stilov navezanosti ter samopodobe v različnih življenjskih obdobjih. S pomočjo vprašalnikov in intervjujev razkrivamo, da pri raziskovanih osebah spremembe navezovanja praviloma spremljajo tudi spremembe samopodobe. Negativne spremembe najpogosteje nastopajo kot posledice težkih življenjskih izkušenj in izgub, njihov vpliv pa je velik in trajen; pozitivne spremembe so lahko načrtovane, dosežemo jih skozi delo na sebi, v terapiji ali skozi izboljšane odnose. Verjetni vzroki za razvoj in spremembe specifičnih stilov in samopodobe raziskovanih oseb se ujemajo s pregledom relevantne literature in z rezultati pomembnejših raziskav, ki jih navajamo v nalogi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stli navezanosti, samopodoba, samozavest, spremembe, povezanost, svetovanje, magistrske naloge
Published: 05.05.2022; Views: 575; Downloads: 33
 Fulltext (1,79 MB) |
5. Pravne zagate urejanja osebnih statusov ob izselitvi iz Slovenije in vračanju v SlovenijoMaja Rejc, 2023 Abstract: Magistrsko delo obravnava preseljevanje v preteklosti in danes, pri čemer se osredo-toča na težave, ki se ob selitvah pojavljajo. Način selitev, množičnost in pogoji za preseljevanje so se skozi čas močno spremenili. Tudi povezanost z domačimi in domovino je danes precej drugačna od nekoč. V sodobnem času hitreje potujemo, hkrati pa ko-municiramo preko spleta, telefonov in podobno, kar močno spremeni način povezanosti v primerjavi s preteklostjo, ko so dolgo potovali, nato pa komunicirali preko pošiljanja pisem. Danes poznamo tudi različna združenja Slovencev v neki tuji državi, kar nam lahko močno olajša vse skupaj. Proces selitve je zahteven, zato nam večkrat lahko pomaga pomoč in izkušnje znancev, prijateljev oziroma oseb, ki so tudi same šle skozi proces selitve. Kljub vsem pozitivnim posledicam, ki jih je prinesla tehnologija, pa vse-eno velik del urejanja zadev ob selitvah še vedno ni samodejni. Ostaja veliko papiro-logije za urejati ob odhodu kot tudi ob prihodu v novo državo. Na potrebne dokumente se še vedno precej dolgo čaka. Tako se pojavljajo težave na področju urejanja davčnih zadev, zavarovanj in prijave prebivališč. V uvodnem delu so opredeljeni ključni pojmi, v osrednjem delu magistrskega dela pa so obravnavane prav te težave s katerimi se ob selitvah srečujemo. Najpogostejše težave s katerimi se srečujemo ob selitvi smo poiskali s pomočjo različnih metod raziskovanja - pregleda člankov, osebnih izkušenj in intervjujev. Namen raziskave je odkriti, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bilo težav pri selitvah čim manj. V sklopu raziskave smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja na katera smo odgovorili s pomočjo odgovorov pridobljenih z intervjuji. Naše ugotovitve so uporabne predvsem za tiste, ki načrtujejo selitev v prihodnje, prav tako smo dobili predloge, kaj vse bi bilo treba spremeniti. Delo pa ima dodatno vrednost, ker so vse informacije glede migracij zbrane na enem mestu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: selitev, težave pri selitvi, dokumentacija, množična migracija, povezanost z domačo deželo
Published: 20.04.2023; Views: 477; Downloads: 25
Fulltext (866,00 KB) |
6. SKUPNO BRANJE V ZGODNJEM OBDOBJU OTROŠTVA IN TVORJENJE GLOBLJE POVEZANOSTI Z OTROKOMAnja Zalašček, 2024 Abstract: Uvod: Otrok že takoj po rojstvu prične s prvimi oblikami komunikacije, katerih namen je priti v stik s primarnim skrbnikom. Njuna vez se od zgodnjega otroštva krepi s tem, ko skupaj preživljajo kvaliteten čas ter preko drugih aktivnosti. Eden od načinov kvalitetnega preživljanja skupnega časa otroka in starša je tudi branje. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomen skupnega branja v zgodnjem otroštvu, ki se najpogosteje prične v primarni družini. Le-to pa vpliva na razvoj pismenosti, otrokovo učenje predbralnih veščin pa je bistveno tudi z vidika kognitivnega, čustvenega, socialnega in moralnega področja. Skozi raziskavo smo ugotavljali ne samo, da ima skupno branje velik vpliv na otrokovo pripravljenost na izobraževanje, pač pa tudi, da le-to prispeva h krepitvi odnosa med staršem in otrokom. Metode: Pri raziskovalni nalogi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 7 mater, ki berejo svojim otrokom. Polstrukturirane intervjuje smo s 6 intervjuvankami izvedli v živo, z 1 intervjuvanko pa preko Zoom-a. Raziskovali smo pogostost skupnega branja staršev in otrok ter se s kvalitativno raziskavo z uporabo intervjujev približali odnosu, ki ga imata starš in otrok. Rezultati: Vse intervjuvanke poročajo o tem, kako velik pomen ima skupno branje v zgodnjem otroštvu ne le za akademsko pripravljenost otroka, temveč tudi za vzpostavljanje pomembnih vezi v vseh nadaljnjih odnosih (100%). Vse intervjuvanke poročajo o začetkih branja pred ali pri prvem letu otrokove starosti (100%) in sicer z namenom spodbuditi razvoj govora, pismenosti, domišljije ter za zanimanje za bralno gradivo (100%). Rezultati kažejo, da so z vzpostavljanjem bralne rutine želele poglobiti medsebojni odnos ter vzpostavljali medsebojne občutke sproščenosti in varnosti (75%). Diskusija in zaključek: Skupno branje prav tako prispeva k razvoju otrokove zdrave navezanosti do starša, le-ta pa veliko doprinese k otrokovi samopodobi. Ta se krepi, saj se ob branju s starši otrok počuti varnega in pomirjenega.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Družinsko branje, zgodnje otroštvo, pismenost, povezanost, samopodoba.
Published: 09.04.2024; Views: 90; Downloads: 4
Fulltext (1,82 MB) |
