Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


141 - 150 / 172
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
141.
Prodaja kmetijskega zemljišča
Andraž Hribovšek, 2021

Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek prodaje kmetijskega zemljišča. Kmetijska zemljišča (tudi gozdovi in kmetije) uživajo v slovenski zakonodaji zaščiten status. Promet, med katerega spada tudi prodaja, je posebej urejen s področnim zakonom – Zakon o kmetijskih zemljiščih. Potreba po državnem nadzorstvu pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči izhaja iz potrebe po ohranjanju, zagotavljanju in izboljševanju pridelovalnega potenciala takih rodovitnih zemljišč z vidika nemotenega procesa pridelave hrane ter ohranjanja krajine. Zakonske omejitve pri prodaji kmetijskega zemljišča, pri katerem izstopa predvsem institut predkupne pravice, težijo k zavarovanju obstoja in nadaljevanju namenske rabe takih zemljišč. Prednostne omejitve iz naslova predkupne pravice tako izhajajo iz različnih zakonodajnih področij, ki urejajo ohranjanje narave, urejanje prostora, gozdove in vode. Namen diplomskega dela je predstaviti celoten potek in dejanja v postopku prodaje kmetijskega zemljišča, to je podaja in sprejem ponudbe, upoštevanje predkupnih upravičencev in uveljavljanje predkupne pravice, odobritev pravnega posla s strani Upravne enote, sestava pogodbe s priskrbo vse potrebne dokumentacije, predložitev v odmero davka, overitev zemljiškoknjižnega dovolila ter vpis v zemljiško knjigo. Delo obsega tudi predstavitev posebnosti pri prodaji z vidika uveljavljanja predkupne pravice ter praks izigravanja zakona – izogibanje (npr. nerealni zakup) in izkoriščanje zakona (plačilo v zameno za umik uveljavljanja predkupne pravice).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, prodaja, predkupna pravica, ponudba, odobritev
Objavljeno: 14.06.2022; Ogledov: 918; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (894,96 KB)

142.
Posebne oblike pridobivanja podatkov in njihov poseg v zasebnost
Katrin Pečovnik, 2022

Opis: Magistrsko delo obravnava posege v zasebnost posameznika od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (OVS MORS), ki podatke, pomembne za zaščito ter preprečevanje groženj nacionalni varnosti, pridobivata predvsem s tajnimi oblikami pridobivanja podatkov. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji med tajno pridobivanje podatkov uvršča tajno sodelovanje in tako imenovane posebne oblike pridobivanja podatkov, ki jih službi uporabljata v primeru preverjanja in ugotavljanja resničnosti predhodno pridobljenih informacij, ki nakazujejo na določeno stopnjo družbene nevarnosti. Z uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov pa službi posegata v ustavno zaščiteno pravico do zasebnosti posameznika, ki jo Ustava Republike Slovenije določa v 35. členu, in v del pravice do zasebnosti, kjer je posamezniku zagotovljeno varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen) ter varstvo osebnih podatkov (38. člen). Mednarodni pravni akti ter Ustava Republike Slovenije zaradi samega namena pridobljenih podatkov sicer dopuščajo posege in omejitve ustavno pravnega varstva pravice do zasebnosti, vendar morata službi pri tem dosledno upoštevati vse pravne predpise, ki natančno določajo, kdaj in pod katerimi pogoji je poseg dopusten. Pri tem pa je najpomembnejše, da za poseg obstaja podlaga v pravnem redu in da je omejevanje posameznikove zasebnosti v skladu s kriteriji dopustnosti, nujnosti in sorazmernosti uporabe ukrepa, ki je potreben za dosego želenega cilja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, Slovenska obveščevalno-varnostna služba, posebne oblike pridobivanja podatkov, pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno: 15.06.2022; Ogledov: 789; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

143.
Samoodločba Zahodne Sahare
Eva Prelec, 2021

Opis: Definicija država ter mednarodno pravo sta tesno povezani, subjekt mednarodnega prava je država. Pravica do samoodločbe je pravica vsakega naroda in temeljno načelo mednarodno pravnega dokumenta. S samoodločbo dobi narod pravico, da ustanovi svojo lastno državo. Že sama beseda samoodločba pove vse - samo in odločba, da narod sam odloča. To je največja predmet konflikta med Marokom in Zahodno Saharo, ki se ne moreta dogovoriti, kdo ima in kdo nima pravice do samoodločbe. Za ozemlje Zahodne Sahare se borita Maroko, zmotno na podlagi teritorialnega načela, ter avtohtoni prebivalci Zahodne Sahare na podlagi kolonialne pravice o samoodločbi. Zahodna Sahara je bila nekoč kolonija Španije in je od leta 1960 na seznamu ne-samoupravnih ozemelj Združenih narodov. Organizacija združenih narodov že leta pomaga reševati zapleteno situacijo med dvema narodoma, ki oba zatrjujeta, da je ozemlje Zahodne Sahare njuno. Večina ozemlja je v rokah Maroka, ki je po merilih OZN okupacijska sila. Po dolgoletni vojni in po dolgoletnih mirovnih pogovorih se položaj ne izboljšuje. Osvobodilno gibanje Polisario, ki se bori za avtohtone prebivalce Zahodne Sahare, ima svoj sedež v Alžiriji. Ta sosednja država je veliki podpornik Polisaria. Polisario je ustanovil svojo lastno državo pod imenom Demokratična arabska republika Sahara.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Zahodna Sahara, Maroko, pravica do samoodločbe, Polisario, narod
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 718; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (474,06 KB)

144.
Prodaja nepremičnine, obremenjene s hipoteko
Tjaša Kogoj, 2022

Opis: Nepremičninski trg se je v zadnjih letih močno okrepil in cene nepremičnin so poskočile v nebo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ljudi in ugodnih hipotekarnih kreditov, ki jih nudijo banke, je vedno več nepremičnin obremenjenih s hipoteko. Nepremičnina, ki jo v zemljiški knjigi bremeni hipoteka, je manj privlačna za kupce, saj niso seznanjeni, da je hipoteka le način zavarovanja sredstev banke. Zato bom v diplomski nalogi predstavila prodajo nepremičnine, na kateri obstaja hipoteka. Na začetku diplomske naloge bom predstavila pomen nepremičnine po Stvarnopravnem zakoniku, zemljiške knjige po Zakonu o zemljiški knjigi in razložila hipoteko, vrste hipotek, njihov nastanek in njihovo prenehanje. V nadaljevanju se bom s pomočjo analitične metode osredotočila na praktičen del diplomske naloge, v katerem bom predstavila in analizirala prodajno pogodbo. Prodajna pogodba je dvostranska pogodba, kar pomeni, da ima tako prodajalec obveznosti do kupca kot kupec do prodajalca, tako da morata oba izpolniti svoje pogodbene obveznosti. Obsegati mora podatke o nepremičnini in zemljiškoknjižno stanje, dogovor o kupnini, pogodbeno kazen, poplačilo davka in vpis lastninske pravice na novega lastnika. Pri prodaji nepremičnine, obremenjene s hipoteko, je zelo pomemben dogovor o poplačilu hipoteke, iz katerega je razvidno, kolikšen del kupnine se nakaže neposredno na račun hipotekarnega upnika in kolikšen del na račun prodajalca
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: hipoteka, lastninska pravica, nepremičnina, prodajna pogodba, zemljiška knjiga
Objavljeno: 19.08.2022; Ogledov: 614; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

145.
Kako občine pri kategorizaciji cest na zasebnih zemljiščih kršijo ustavna načela in iz njih izpeljano načelo zaslišanja strank
Aleksandra Turk, 2022

Opis: Si predstavljate, da se vozite po občinski cesti, zemljišče, na katerem je ta cesta, pa je v zasebni lasti? Takšnih občinskih cest in poti, ki so jih občinski sveti z odloki kategorizirali, pravne razlastitve pa niso izpeljali, je v naši državi skoraj 15 tisoč kilometrov. Avtorica pričujočega članka zato išče pojasnila, kako je v pravični demokratični državi takšno množično kršenje človekovih pravic sploh mogoče. Kako so lahko lokalne skupnosti lastnike zemljišč, na katerih so občinske ceste in poti, dejansko razlastile, pravno pa ne? In kako so lahko ceste kategorizirale mimo vključitve lastnikov zemljišč v upravne postopke? Avtorica skuša pri iskanju pojasnil tudi potrditi predpostavke, kako bi lahko začela vsakokratna vlada v okviru nadzornih pooblastil ta sramotni madež polpretekle zgodovine brisati z zahtevami občinam o predčasni razrešitvi županov in občinskih svetov (hipoteza 1), poleg tega bi lahko množično kršenje človekovih pravic pri kategorizaciji občinskih cest preprečila s posebnim zakonom in finančno pomočjo občinam (hipoteza 2). Ne nazadnje; ena ključnih ovir za ureditev lastninskih razmerij pri kategorizaciji občinskih cest je manko finančnih sredstev za izplačilo odškodnin ali odkup zemljišč (hipoteza 3). Poleg tega občine niso sposobne brez dodatne strokovne pomoči urediti lastništva zasebnih zemljišč, na katerih so kategorizirale občinske ceste (hipoteza 4). Prav zato toliko bolj preseneča, da Ustavno sodišče RS od zakonodajalca ni zahtevalo zakonodajne ureditve tega področja, saj bi s tem lahko pretrgalo z množičnimi kršitvami temeljnih ustavnih načel in načela zaslišanja strank, ki ima v upravnih postopkih posebno velik pomen. (hipoteza 5)
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zasebne lastnine, javna korist, kategorizacija občinskih cest, odkup zemljišča/razlastitev, kupnina/odškodnina, ustavna načela, načelo zaslišanja stranke, nespoštovanje ustavnih odločb, človekovo dostojanstvo, vladavina prava
Objavljeno: 19.08.2022; Ogledov: 757; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (729,79 KB)

146.
Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti
Denis Bratušek, 2021

Opis: Ko država opravlja svoje naloge, lahko nastopa v različnih vlogah in razmerjih, kot na primer izvajalka oblasti, delodajalka v delovnih razmerjih ali v vlogi stranke v poslovnih razmerjih ter drugih vlogah pri tem pa, tako za državo kot vse druge pravne osebe in posameznike velja, da so odgovorni za škodo, kadar le-to povzročijo s protipravnim izvajanjem nalog. Ker nas je v diplomskem delu zanimalo, kakšne posledice nosijo subjekti za omenjene kršitve, smo si zastavili raziskovalno vprašanje kakšna je odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti, ter kako bi policija morala ukrepati, da bi ta ugled izboljšala in povečala zaupanje državljanov Republike Slovenije? V prvem delu diplomskega dela smo tako raziskali in opisali institut odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo javni uslužbenci z izvedbo svojih nalog lahko povzročijo ter navedli škodne posledice, ki lahko pri tem nastanejo. Ugotovili smo, da je pravna podlaga odškodninske odgovornosti države za protipravno ravnanje oblasti 26. člen URS, ker pa omenjeni člen Ustave RS zajema samo nekatera načela, ki so v skladu z načeli obligacijskega prava, si za odločanje o nekaterih drugih vprašanjih odškodninske odgovornosti sodišča deloma pomagajo še s posebnimi predpisi, kar je v praksi tudi v drugih evropskih državah, ki smo jih primerjali, razen v Franciji. V drugem delu diplomskega dela smo pregledali in preučili pretekle raziskave in analize javnega mnenja o delu slovenske policije. Ugotovili smo, da se državljani počutijo varne in so z delom policije zadovoljni, saj jo ocenjujejo kot dobro, kljub določenim različnim pogledom in mnenjem. Zavedati se moramo, da se javno mnenje o delu policije in njen ugled v veliki meri ustvarja skozi obseg vrednot in načel, ki jim premorejo slediti in upoštevati policisti pri postopkih in odnosu s strankami, preko medijev, od katerih je odvisno na kakšen način predstavijo policijo in njeno delo širši javnosti ter nenazadnje tudi od policije same, ki si zaupanje in ugled lahko gradi samo s poštenim odnosom do ljudi v vsakdanjem življenju, kar pa je za njeno učinkovito delovanje bistvenega pomena
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odškodninska odgovornost države, škoda, protipravno izvajanje nalog, policija, ugled, pravica oškodovanca
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

147.
Kršitev ustavne pravice do dedovanja
Mojca Kovačič, 2021

Opis: Pravica do dedovanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ustava RS jo določa v 33. členu, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pravica ima negativen status, kar pomeni, da država brez ustavno dopustnega cilja vanjo ne sme posegati, vsak zakonodajalčev poseg pa mora biti v sladu z načelom sorazmernosti. Država uresničuje pravico do dedovanja predvsem preko Zakona o dedovanju, ki je bil sprejet leta 1976, in od takrat naprej je doživel le malo sprememb. Posamezniku pa pravica v Republiki Sloveniji pripada v trenutku smrti zapustnika. V celotnem postopku dedovanja je vpletenih nekaj institucij. Glavne so upravne enote in sodišča, ki s svojim delom omogočijo, da do dediščine pridejo vsi upravičenci, da prejmejo dediščino v obsegu, ki jim pripada, in v razumnem roku. V magistrskem delu sem preučila študij primera, kjer je bila osebi kršena pravica do dedovanja. Skozi normativno-dogmatično metodo sem prišla do ugotovitve, da sam Zakon o dedovanju ni bil zakonito uporabljen, saj sodišče ni poiskalo vseh dedičev, kot mu nalaga 162. člen Zakona o dedovanju. Uporabnost raziskave je v tem, da sodišča spremenijo svoj način iskanja svojcev zapustnika in vzpostavijo sistem, kjer ne bo več prihajalo do nepravilnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razvrednotena območja, dedovanje, pravica do dedovanja, Zakon o dedovanju, Ustava, človekove pravice
Objavljeno: 09.09.2022; Ogledov: 721; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (886,25 KB)

148.
Služnostna pravica na javnem dobru
Nina Tepeš, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stvarno premoženje občin, služnostna pravica, javno dobro, posebna pravica uporabe javnega dobra, Zakon o cestah, Gradbeni zakon
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 598; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

149.
Dileme smrtne kazni
Nana Dolničar Dežman, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: smrtna kazen, surovost, pravica do življenja, nedolžno obsojeni, sistem kazenskih sankcij
Objavljeno: 27.09.2022; Ogledov: 563; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (446,80 KB)

150.
Stališča sodne prakse do razlastitvenih postopkov nepremičnin
Gala Žerjav, 2022

Opis: Lastninska pravica je z Ustavo varovana človekova pravica. Najbolj skrajni ukrep in omejitev lastninske pravice predstavlja razlastitev. V razlastitvenem postopku se znajdeta razlastitveni upravičenec, čigar želja je pridobitev pravice nad nepremičnino, in razlastitveni zavezanec. Razlastitev zakonsko ureja Zakon o urejanju prostora, ki je v veljavo stopil junija 2018. Razlastitveni postopek se vodi po Zakonu o splošnem upravnem postopku, uvrščamo pa ga med posebne upravne postopke. Proces razlastninjenja je z uporabo različnih metod predstavljen skozi stališča sodne prakse. Uporabljena predvsem analitična metoda je osredotočena na problematične dele razlastitvenega postopka. Pri urejanju prostora je poleg posameznika treba upoštevati tudi širšo družbo. V postopku je zato nujno potrebna konkretno izkazana javna korist. Ker je postopek za razlastitvenega zavezanca veliko bolj neprijeten, je treba postopke na sodiščih pospešiti in zagotoviti učinkovitejše rešitve, da tekom postopka in ob izidu ne zaznavamo dodatnih pravnih in ekonomskih posledic. Najbolj pomembna je konkretna in jasna določitev kriterijev za pripadajočo odškodnino, ki je lahko izkazana v denarju ali v obliki nadomestila v naravi. Prisilni odkup oziroma razlastitev kot način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini razlastitvenemu zavezancu ne sme pustiti odprtega vprašanja, ali bo lahko po koncu postopka vzpostavil enake življenjske pogoje, kot jih je imel do sedaj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lastninska pravica, razlastitev, javna korist, odškodnina, nepremičnina
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 540; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh