Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pravica do samoodločbe na primeru Krima
Marina Radić, 2015

Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, pravica do samoodločbe, ruski vpliv, Krim, zakonitost
Published: 12.12.2017; Views: 2686; Downloads: 156
.pdf Fulltext (647,18 KB)

2.
Problem samoodločbe Kurdov
Maša Avbelj, 2015

Found in: ključnih besedah
Keywords: Kurdi, kurdski problem, genocid, pravica do samoodločbe, odcepitev
Published: 13.12.2017; Views: 2459; Downloads: 142
.pdf Fulltext (1,04 MB)

3.
4.
5.
Priključitev Krima k Rusiji
Ivan Franković, 2016

Abstract: Priključitev Krima k Rusiji, je odjeknila kot prava bomba v mednarodno pravnem prostoru, saj so bili odzivi mednarodne skupnosti burni, ker so bila očitno kršena pravila mednarodnega prava. Lahko bi rekli, da je šlo skoraj za precedenčni dogodek, kako se je določeno področje oziroma narod na podlagi pravice naroda do samoodločbe jasno opredelil za odcepitev od Ukrajine in priključitev k Federativni republiki Rusiji. Vsaka odcepitev je relativno drugačna od vseh prejšnjih, tako da je vsak posamezen primer potrebno analizirati in kar je najvažneje treba je presoditi, kaj si prebivalstvo tega področja želi in mu dopustiti da odloča o svoji usodi. Zaradi odcepitve od Ukrajine in priključitve k Rusiji so bile uvedene ekonomske sankcije Rusiji, ki vsekakor vplivajo na ljudi v Rusiji in v Evropi, tako da je bila v vsakem primeru, zelo zapletena in zanimiva situacija, ki se je do sedaj mirno in uspešno zaključila.
Found in: ključnih besedah
Keywords: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 12.07.2018; Views: 3684; Downloads: 210
.pdf Fulltext (1,70 MB)

6.
Ali kosovo izpolnjuje pogoje za članstvo v Organizaciji združenih narodov
Ana Velikanje, 2017

Abstract: Veliko je bilo polemik glede legitimnosti razglasitve neodvisnosti Kosova,o čemer je svoje mnenje podalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. Ugotovilo je, da Deklaracija o razglasitvi neodvisnosti Kosova ni v neskladju z mednarodnim pravom. Posledično lahko razumemo, da ni v nasprotju z mednarodnim pravom niti neodvisnost Kosova kot samostojne države. Kljub temu da je Kosovo priznalo veliko število držav,pa ima še vedno težave pri vstopu v OZN.V svojem diplomskem delu podrobneje analiziram posamezne pogoje, ki so zahtevani na podlagi 4. člena Ustanovne listine OZN. Opredelim se do tega ali Kosovo izpolnjuje pogoje državnosti, miroljubnosti, ali sprejema obveznosti iz Ustanovne listine ter ali je te obveznosti sposobno izpolnjevati. Največja ovira pri sprejemu niso pogoji iz 4. člena, slednje namreč Kosovo izpolnjuje. Vstop v organizacijo je Kosovu onemogočen zaradi Rusije, ki kot ena izmed stalnih članic Varnostnega sveta uveljavlja pravico veta. Pravica veta sicer izvira iz začetne dobe OZN in je bila ustanovljena z namenom blokiranja odločitve, ki bi bila skrajno v nasprotju z interesi katere izmed zmagovitih sil druge svetovne vojne (stalnih članic). Sprejetje take odločitve bi namreč lahko povzročilo celo spopad med stalnimi članicami in s tem ogrozilo primarni namen organizacije po zagotavljanju miru in varnosti. Kljub temu zgleda, da bi bilo koristno omejiti uporabo pravice veta, saj dosedanja pravila v bistvu ne preprečujejo njene zlorabe.Tudi naslednice nekdanje SFRJ so se spopadale z določenimi težavami ob vstopanju v OZN. Slovenija in Hrvaška ter Bosna in Hercegovina so v OZN vstopile brez večjih težav. V tistem času sta bili Srbija in Črna gora še skupna entiteta pod imenom Zvezna republika Jugoslavija, ki je želela biti naslednica nekdanje SFRJ. Za tem se je Črna gora odcepila od Srbije in posebej zaprosila za članstvo v OZN. Slovenija pri vstopu v OZN ni imela težav v primerjavi s Kosovom, saj so jo pred tem že priznale vse stalne članice Varnostnega sveta. V nasprotju z njo pa je Makedonija v organizacijo lahko vstopila samo pod pogojem, da je pristala na spremembo imena. Ime države je bistven element njene pravne subjektivitete ter njene državnosti. Izhajajoč iz tega so organi OZN s tem, ko so Makedoniji postavili dodaten pogoj za vstop v organizacijo, kršili norme mednarodnega prava ter temeljno načelo OZN o suvereni enakosti vseh držav članic. Prav tako je bilo tako ravnanje v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: neodvisnost Kosova, pravica do samoodločbe, OZN, zloraba pravice veta, vstop bivših republik SFRJ v OZN
Published: 12.07.2018; Views: 2790; Downloads: 216
.pdf Fulltext (670,38 KB)

7.
Mednarodno pravni vidiki ˝odcepitve˝ Krima
Aljaž Ferjančič, 2016

Abstract: Pisanje obravnava mednarodno pravne vidike odcepitve Krima. Poudarek je na pregledu zgodovinskega dogajanja na območju Krima ter vpletenih državnih tvorb in ljudstev tako iz Evrope kot tudi iz Centralne Azije in z območja Kavkaza. Povzeto je dogajanje od obdobij pred antiko pa vse do leta 2014, ko je bil Krim priključen k Ruski federaciji. Avtor se je tako osredotočil na ključne, aktualne probleme, ki so nastali z razvojem dogodkov v Ukrajini v povezavi z zgodovinskimi dogodki. Ob tem skuša avtor z raziskovanjem zgodovinskih pisanj ter vsakodnevnih poročanj ustvariti sliko dogajanja iz zgodovine v povezavi z današnjimi dogodki, vse skupaj pa utemeljiti v povezavi z razvojem domačega in mednarodnega prava na obravnavanem področju ter ustvarjanjem mnenja na podlagi pravne znanosti. Osredotoča se na pravico do samoodločbe in načela teritorialne integritete ter na njuno kolizijo. Ravno s pomočjo sklicevanja in preučevanja pravnih pisanj skuša pojasniti današnji razvoj dogodkov ter njihovo prihodnost, čemur nameni veliko pozornosti ob opisovanju in primerjavi različnih argumentov. Ob tem izpostavi več primerov samoodločbe iz mednarodne skupnosti, osredotoči pa se na primerjavo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, teritorialna integriteta, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 13.07.2018; Views: 2864; Downloads: 303
.pdf Fulltext (1,55 MB)

8.
Pravica do samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu
Tim Souček, 2018

Abstract: Problem samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu predstavlja aktualno temo, kjer se krešejo tako politična kot pravna mnenja. Na eni strani imamo široko mednarodno pravno prakso uspešnih odcepitev držav v preteklem stoletju, na drugi pa trenutni politični evropski in svetovni vrh, ki jasno izražata stališče, da današnjega katalonskega vprašanja o samoodločbi ne jemljeta preveč resno in svojo podporo večinsko podajata centralni španski oblasti. To predstavlja resen problem pri kakršnem koli poskusu odcepitve Katalonije izpod ustavno določene "unitarne in narodnostno enotne Španije", saj brez mednarodnih stikov, uspešno vodene zunanje politike, sprejetja v mednarodne organizacije in povezave z mednarodnim trgovanjem potencialno nova država - Republika Katalonija nima veliko možnosti za nastanek ali obstanek. Zgodovinsko gledano so Katalonci vedno sami ustvarjali svojo pot in pri tem razvili unikatne narodne običaje, glasbo, jezik, kulturo, arhitekturo in veliko drugega, zato jih, če že ne španska ustava, pa vsaj sociološke študije obravnavajo kot samostojen narod. V diplomskem delu se dotikam zgodovinskega konteksta katalonske regije, z namenom temeljnega razumevanja gibanj za neodvisnost, razvoja pravice narodov do samoodločbe in sorodnih načel ter njihovih interpretacij in umestitev v katalonsko vprašanje. Temeljno vprašanje naloge se torej glasi ali Katalonija izpolnjuje vse pogoje, da sta lahko njena samoodločba ter potencialno odcepitev izpod španski oblasti po mednarodnem pravu veljavna.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica narodov do samoodločbe, Katalonija, Španija, razglasitev samostojnosti, načelo samoodločbe, mednarodno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2817; Downloads: 234
.pdf Fulltext (477,40 KB)

9.
10.
Imuhar in tuareška država Azawad - vloga naroda in njegove identitete v mednarodnem in islamskem pravu
Mira Delavec Touhami, 2020

Abstract: Preučevanje Tuaregov kot naroda, njihove identitete in pravice do samoodločbe temelji na predpostavki, da so Tuaregi na osnovi zgodovinskih, jezikovnih in kulturnih dejstev narod, ki so jim bile odvzete številne pravice z vsiljenim nastankom novih držav sredi 20. stoletja v Severni Afriki. Pravice, ki naj bi bile zapisane v ustavah teh državah, se v praksi večinoma ne izvajajo. Tuareška država Azawad, ki mednarodno ni priznana, je nastala leta 2012 na ozemlju Tuaregov. Pravico do samoodločbe MNLA utemeljuje, da je država Mali nad njimi od leta 1960 izvajala grobe kršitve človekovih pravic, zaradi česar so bili primorani zapuščati svoje domove in se seliti tudi v sosednje države. Ob analizi opravljenih intervjujev in anket med Tuaregi je bilo ugotovljeno, da je mednarodna praksa, zlasti tista, ki je bila pod vplivom neuvrščenih držav, šla po poti, da se dekolonizacija izvede kot uveljavljanje pravice do samoodločbe na temelju tistih entitet, ki so jih ustvarile kolonialne metropole. Uveljavljena praksa je prizadela tudi Tuarege, saj so bile upoštevane meje nekdanjih kolonialnih enot. Afriške države so pričele uveljavljati pravico do samoodločbe pod vplivom dogajanj v Evropi, ko se je sprejelo stališče, da uresničevanje pravice do samoodločbe naroda ni samo dekolonizacija.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Tuaregi, pravica do samoodločbe, identiteta naroda, ustavno pravo, islamsko pravo
Published: 15.06.2021; Views: 1089; Downloads: 136
.pdf Fulltext (3,57 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top