Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Prehranjevalne navade mladostnikov
Jasna Ambrožič, 2015

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov, osnovnošolcev. V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in zelenjave v prehrani. Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja. Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov. V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi. V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov, uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene hipoteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

3.
Telesne aktivnosti in prehranske navade študentov fizioterapije v času COVID-19 epidemije
Urban Krupenko, 2022

Opis: Uvod in namen: V Sloveniji je bila epidemija COVID-19 virusa razglašena marca 2020. S tem je bila uvedena 14 dnevna karantena. Telesna neaktivnost in sedentarni čas sta se v tem času med ljudmi povečala. Vprašanje pa je bilo, v kakšni meri je epidemija vplivala na študente. Zato smo v raziskavi spraševali študente fizioterapije o spremembah telesne aktivnosti in prehranskih navad v času COVID-19 epidemije. Metode: V raziskavi je sodelovalo 26 anketirancev (5 moških in 21 žensk). Uporabili smo anketna vprašalnika SIMPAQ in GPAQ. Študenti so izpolnili vprašalnika pred uvedeno karanteno ter v času omejevalnih ukrepov. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno bolj aktivni v času omejevalnih ukrepov. Dnevno povprečje števila minut zmerno do visoko intenzivne telesne aktivnosti (ZVTA) se je povečalo za 33 odstotkov, količina porabljene energije (MET) pa za 50 odstotkov. Moški anketiranci so poročali več visoko intenzivne telesne aktivnosti kot ženske, ženske pa so poročale več zmerno intenzivne telesne aktivnosti. Čas aktivnega transporta se je pri vseh zmanjšal za 15 odstotkov. Večji sedentarni čas smo opazili pri moških. Prehranjevalne navade anketirancev se niso spremenile. Rezultati so tako pokazali nasproten trend, kot so ga beležili raziskovalci drugod po svetu. Uporabnost: Rezultati kažejo, da je možno izvajati telesne aktivnosti v času omejevalnih ukrepov. Smiselno je ozaveščati javnost o ključnemu pomenu redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Raziskava bi morala imeti več preiskovancev, ki so izpolnili vprašalnika pred ukrepi in med COVID-19 ukrepi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: COVID-19, SIMPAQ, GPAQ, telesna aktivnost, sedentarno vedenje, prehranjevalne navade
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 591; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1015,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh