Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Splet in socialna omrežja imajo vsak dan več uporabnikov, ki so vse mlajši in splet pogosto uporabljajo brez nadzora staršev. Otroci pogosto nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi znali prepoznati nevarnosti in tveganja ter pravilno in pravočasno odreagirati, zato so posledično najbolj ogrožena skupina uporabnikov interneta in socialnih omrežij. Z doktorsko disertacijo smo želeli predstaviti celovit pregled in trenutno stanje na področju nasilja na spletu in socialnih omrežjih med osnovnošolci. Razdeljena je na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljena najbolj aktualna socialna omrežja in njihove značilnosti ter vpliv sodobne tehnologije na otroke in mladostnike. Sledi predstavitev oblik spletnega nasilja, njihove značilnosti in posledice. Analizirali smo starševske vzgojne sloge, starševski nadzor in ozaveščenost staršev o nevarnostih na spletu. Pregledali smo značilnosti urbanega in ruralnega okolja, ker nas je zanimal vpliv obeh okolij na pojavnost nasilja na spletu in socialnih omrežjih ter morebitne razlike med njima. Analizirali smo slovensko in mednarodno zakonodajo, pri čemer smo uporabili deduktivni pristop. Glede preventivnega pristopa k reševanju perečega problema spletnega nasilja smo analizirali institucionalne oblike pomoči in pomembnejše nevladne organizacije. Drugi del doktorske disertacije predstavlja empirična raziskava. Namen raziskave je bilo ugotoviti poznavanje spletnega nasilja in preučitev stanja nasilja na spletu in socialnih omrežjih s ciljem raziskati uporabo spleta in socialnih omrežij ter spletnega nasilja med osnovnošolci. Izvedena je bila spletna anketa, ki se je v času preventivnih ukrepov za zajezitev Covid-19 izkazala za najbolj primerno izbiro raziskovalne metode. Anketirali smo učence tretje triade dveh osnovnih šol, ene iz urbanega okolja in druge iz ruralnega okolja. Izbrani sta bili načrtno zaradi morebitnih razlik pri uporabi socialnih omrežij glede na okolje. Na koncu smo naredili primerjalno analizo pridobljenih rezultatov obeh šol in prednosti ter slabosti metodološkega pristopa. V zaključnem delu so podani predlogi za oblikovanje učinkovitih politik in strategij, ki bi pripomogle k prepoznavanju in preprečevanju spletnega nasilja med otroki. Potrebna bi bila sprememba zakonodaje in organizacija dodatnih izobraževanj tako za otroke, starše, učitelje in vse, ki aktivno sodelujejo z otroki in mladostniki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje na spletu in socialnih omrežjih, osnovnošolci, družina, urbano in ruralno okolje, preventiva
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 788; Prenosov: 101
Celotno besedilo (4,67 MB)

Opis: Uvod in namen: Zapoznela mišična bolečina (ZMB) se najpogosteje pojavi 12 do 24 ur po visokointenzivni vadbi. Simptomi svoj vrhunec navadno dosežejo v 24 do 72 urah. Klinično se ZMB kaže kot pekoča bolečina v mišicah, občutljivost na pritisk, poslabšanje bolečine ob pasivnem raztegu ali aktivni mišični kontrakciji, lokalni edem, povišana temperatura, togost in zmanjšan obseg gibljivosti ter mišične moči. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti metod preprečevanja in odpravljanja simptomov ZMB. Metode: Sistematični pregled literature. Pri iskanju smo uporabili podatkovni zbirki PubMed in PEDro. Vključitveni kriteriji so zajemali študije v angleškem jeziku, objavljene po letu 1985, pregledne znanstvene članke, metaanalize, randomizirane kontrolirane klinične raziskave in strokovne članke. Izključitveni kriterij je bila velikost vzorca, manjša od 10 preiskovancev. Rezultati: V analizo literature smo vključili 22 študij. Za najučinkovitejšo metodo zmanjševanja oziroma preprečevanja simptomov ZMB se je izkazala metoda postopnega povečevanja obremenitve in intenzivnosti vadbe (ang. RBE). Uporabnost: Uporaba metode RBE je učinkovito sredstvo preventive pred pojavom simptomov ZMB. Omejitve: Večina študij ima majhno število preiskovancev in kratkoročno proučevanje, zato je metodološka kakovost večine študij slaba.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zapoznela mišična bolečina, učinkovitost metod, preventiva, zdravljenje
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 890; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Osteoporoza je degenerativna bolezen, za katero sta značilna zmanjšanje kostne gostote in sprememba arhitekture kosti, kar vpliva na krhkost in posledične zlome že ob manjših obremenitvah, kot so dvigovanje lahkih bremen, kašelj in vstajanje iz sedečega ali ležečega položaja. Najpogostejši so zlomi zapestja, kolka in vretenc. Za osteoporozo so dovzetnejše ženske v primerjavi z moškimi, proces razgradnje kosti pa se pospešeno začne v prvih petih letih po menopavzi zaradi zmanjšane sinteze estrogena, ki je naravni zaviralec kostne razgradnje. Ženske imajo v primerjavi z moškimi tudi nižjo kostno maso. Za osteoporozo je značilna dolga latentna doba pred razvojem kliničnih simptomov in znakov. Najpogostejši prvi simptom je akutna bolečina v hrbtu, ki se pojavi ob mirovanju ali med vsakodnevnimi opravili. Osteoporozo največkrat diagnosticiramo s pomočjo merjenja kostne gostote in laboratorijskimi preiskavami. Pomemben dejavnik preprečevanja osteoporoze je spodbujanje telesne aktivnosti v fazi rasti, saj pripomore k večji kostni gostoti v odrasli dobi. Največji vpliv na povečanje kostne gostote ima vadba proti uporu, raziskave pa so pokazale, da aerobika in gimnastične vaje nimajo vpliva na strukturo in karakteristiko kostne mase. Osebe z osteoporozo imajo navadno tudi težave s koordinacijo ali ravnotežjem, zato je pri njih prisoten tudi strah pred padci. Dober program vadbe mora vsebovati tudi vaje za izboljšanje ravnotežja. Vrsta, pogostost, trajanje in intenzivnost vadbe so pri pacientih z osteoporozo odvisni predvsem od starosti, spola, izrazitosti osteoporoze in fizične pripravljenosti. Priporoča se večkomponentni program vadbe, ki vključuje vaje proti uporu in vaje za ravnotežje v dolžini 30-40 minut tri- do štirikrat tedensko. Splošna priporočena intenzivnost znaša 70–80 odstotkov. Zavedati se je treba, da se oseba z osteoporozo ne bo nikoli mogla vrniti k prejšnjemu življenjskemu slogu, ne glede na to, koliko vadi. Kljub široki uporabi vadbenih programov pri obravnavi pacientov z osteoporozo vpliv vadbe na povečanje kostne gostote in preprečevanje padcev ni povsem znan, saj so raziskave nizke kakovosti. Zato potrebujemo kakovostne raziskave, ki bi natančno določile učinkovitost posameznih komponent vadbe in s tem programa vadbe za paciente z osteoporozo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osteoporoza, vadba, padci, preventiva, kostna gostota
Objavljeno: 01.12.2022; Ogledov: 645; Prenosov: 109
Celotno besedilo (668,07 KB)