Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Največji razlogi za priseljevanje tujcev na območje Republike Slovenije so ugodne gospodarske razmere s povečanim povpraševanjem po delovni sili, vstop Slovenije v Evropsko unijo in združevanje družin z že tukaj živečimi ekonomskimi migranti. O tem, ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenj rezidenta ali delavca, odločajo upravni organi na podlagi zakona in z ustrezno informacijsko podporo zbirajo, hranijo, obdelujejo in uporabljajo podatke v obliki podatkovnih baz. Največji sklop državnih podatkovnih baz za informacijsko podporo različnim državnim organom je CRP (centralni register prebivalstva). V diplomski nalogi smo raziskali informacijsko podporo upravnih organov v Sloveniji, najpogostejše upravne postopke, uporabo vzpostavljenih zbirk podatkov v postopkih s tujci in ali imajo zagotovljeno zadostno informacijsko podporo. Analizirali smo ugotovitve upravnih in drugih organov o stanju na področju izmenjave podatkov iz uradnih evidenc ter navedli predloge za izboljšave in preprečevanje zlorab. Opisali smo najpogostejše primere zlorab tujcev v postopkih pridobivanja delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje v RS.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: IT podpora, register, evidence, centralni register prebivalstva, priseljenci
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2448; Prenosov: 132
Celotno besedilo (753,82 KB)

Opis: V Sloveniji ţivi veliko potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH), ki so bili po razpadu nekdanje skupne drţave Jugoslavije prisiljeni zaradi vojne zapustiti svoje domove. Novo ţivljenje so si ustvarili v Sloveniji, kjer so dobili svoje otroke ali pa so otroci bili zelo mladi, ko so skupaj s starši prišli v Slovenijo. Za njih rečemo, da so druga generacija priseljencev. Migracije po vojni niso prenehale. Razlog za to je ekonomska situacija v matični drţavi, v našem primeru v BiH. Veliko ekonomskih imigrantov iz BiH prihaja v Slovenijo z namenom boljšega ţivljenja, torej govorimo o prvi generaciji priseljencev. V diplomski nalogi raziskujemo odnose med Slovenci in prvo oziroma drugo generacijo priseljencev iz BiH. Ugotavljamo, ali obstajajo razlike v tovrstnih odnosih, kateri dejavniki vplivajo na te odnose in ali je jezik ključni dejavnik. Pomembno je omeniti, da za prve generacije priseljencev, v našem primeru, mislimo na ekonomske imigrante ter da se v diplomski nalogi osredotočamo na priseljence iz BiH prve in druge generacije ne glede na njihovo etnično in versko pripadnost. S pomočjo kvalitativne analize oziroma fokusnih skupin pridobimo podatke, pomembne za nalogo. Ugotavljamo, da se jezik v vseh treh fokusnih skupinah pojavlja kot ključni dejavnik trenja v odnosih in tudi kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Prav tako ugotavljamo, da ni nekih razlik v odnosih med Slovenci in priseljenci prve in druge generacije, vendar se pojavljajo neprijetne izkušnje, ki jih je prva generacija doţivela v stiku z drugo generacijo. Fokusne skupine dajo boljši vpogled v to tematiko, čeprav pridobljenih podatkov ne moremo posploševati na celotne populacije Slovencev in priseljencev prve in druge generacije iz BiH. Na osnovi pridobljenih podatkov dobimo vpogled v doţivljanje, ţivljenje in razmišljanje respondentov fokusnih skupin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, priseljenci, novo okolje, jezik, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 871; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: V naši diplomski nalogi smo obravnavali vprašanje položaja žensk iz Bosne in Hercegovine ob preselitvi v Republiko Slovenijo. Glede na to, da se v Slovenijo vsako leto priseli veliko število ljudi, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, vključno z Bosno in Hercegovino, smo želeli ugotoviti, kako se migranti prilagajajo novemu okolju. Odločili smo se, da bomo preučevali samo žensko populacijo, saj so se ženske delno prisiljene seliti v Slovenijo, da bi lahko bile z možem in obdržale družino skupaj. Na začetku je predstavljen teoretični del, kjer so opisani različni pojmi, ki se nanašajo na našo raziskavo. Temu sledita metodološki del in raziskovalni del. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridovili mnenje žensk iz Facebook skupine »Bosanke v Sloveniji«. Skupina šteje 10.400 članic, različnih starosti in iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. V delu se osredotočamo na ženske, ki so prišle v Slovenijo po letu 1991, torej po osamosvojitvi Slovenije. Dobljene rezultate smo primerjali s prejšnjimi podatki in rezultati drugih avtorjev, ki smo jih pridobili s pregledom obstoječe literature. Grafično smo jih predstavili s pomočjo Excela. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali zaključke in ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili. V diplomski nalogi smo potrdili hipotezi, da je za večino migrantk privajanje na slovensko kulturo predstavljalo problem in izziv ter da stopnja izobrazbe vpliva na manjši občutek manjvrednosti. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo zavrnili hipotezo, da so priseljenke iz Bosne in Hercegovine diskriminirane na podlagi nacionalne pripadnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, priseljenci, Slovenija, Bosna in Hercegovina, položaj, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 384; Prenosov: 6
Celotno besedilo (657,83 KB)