31. Vloga komune in lastne motivacije pri vzdrževanju abstinenceAndraž Pogačnik, 2020 Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali problematiko zasvojenosti, osredotočili se bomo na
aspekt vzdrževanja abstinence. Zanima nas, kaj motivira zasvojenega posameznika, da se
odloči za abstinenco in kolikšno vlogo igra rehabilitacijski program, ki si ga je izbral. Zaradi
globlje in kompleksne narave problema smo se odločili, da bomo izvedli kvalitativno raziskavo,
saj nas zanimajo osebni vidiki ter opažanja posameznikov, ki imajo lastno izkušnjo
zasvojenosti. Za vzorčenje smo si izbrali neverjetnostni namenski vzorec, in sicer izpeljali smo
štiri intervjuje z uporabniki komunske Skupnosti Žarek v Bohinju. Z njimi smo izvedli
poglobljene pol-strukturirane intervjuje, preko katerih smo dobili realen in pristen vpogled v
doživljanje zasvojenosti. Pregledali smo različna obdobja njihovega življenja, in sicer smo se
najprej osredotočili na obdobje pred zasvojenostjo, mladostniško obdobje in prvi stik z drogo,
obdobje rehabilitacije in nazadnje še na proces samorefleksije med obdobjem rehabilitacije, ki
se delno nanaša tudi na njihovo razmišljanje o prihodnosti. Prišli smo do ugotovitev, da mora
posameznik doseči »dno« ter da se šele takrat lahko odrine od tal; z drugimi besedami povedano
mora dozoreti pravi čas, ko se posameznik dobesedno naveliča življenja z zasvojenostjo, saj je
šele takrat pripravljen na konkretno spremembo življenjskega sloga, kar od njega terja ogromno
truda, vztrajnosti in samorefleksije. Ugotovili smo tudi, da program, ki ga obiskujejo, lahko
neizmerno pripomore k njihovemu okrevanju, saj jim nudi različna orodja za spoprijemanje z
medčloveškimi odnosi in z vsakdanjim življenjem ter s težavami, ki jih le-to prinese. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: zasvojenost, abstinenca, motivacija, komune, kvalitativne raziskave, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 848; Prenosov: 74 Celotno besedilo (1,14 MB) |
32. Ključni dejavniki uspeha slovenskih biotehnoloških podjetijSimona Breščanski, 2020 Opis: Biotehnološko podjetništvo je ena ključnih gonilnih sil inovativnosti, razvoja in napredka
sodobnega gospodarstva. Doktorska disertacija se osredotoča na uspeh slovenskih
biotehnoloških podjetij, ki je primerljiv z igranjem na srečo, zato je pomembno iskanje
gradnikov, dejavnikov ali razlogov, zakaj nekaterim biotehnološkim podjetjem uspe in
postanejo zgodba o uspehu, druga pa propadejo. Odkritje »čudežne« formule bi prineslo
številne prednosti, njen približek pa bi predstavljal vodilo pri zasnovi, prestrukturiranju ali celo
oblikovanju trajnih biotehnoloških podjetij. Teoretični del se usmeri na analizo sekundarnih
virov, empirični del pa temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Izvedeni so globinski
intervjuji z desetimi osebami, vpletenimi v vodenje biotehnoloških podjetij. Uporabljena
kvalitativna metoda raziskovanja omogoči usmeritev v vsebino odgovorov in njihovo osvetlitev
z različnih vidikov. Glavno raziskovalno vprašanje je iskanje ključnih dejavnikov uspeha
slovenskih biotehnoloških podjetij; sestavljeno je iz treh podvprašanj, in sicer želi ugotoviti, 1)
kako upravljavci slovenskih biotehnoloških podjetij dojemajo in določajo uspeh, 2) kateri
kazalniki so najustreznejši za prikaz uspešnosti njihovega poslovanja ter 3) kateri so tisti
dejavniki, ki v preučevani panogi vplivajo na doseganje uspešnosti oziroma to zagotavljajo.
Analiza podatkov temelji na večstopenjskem pristopu kvalitativne analize
vsebine. Rezultati kažejo, da je podjetje uspešno takrat, ko dosega zastavljene cilje, ki pa niso
samo ekonomski. Glede na rezultate raziskave je eden najpomembnejših zunanjih dejavnikov
za oteženo poslovanje nestimulativno poslovno okolje in zelo majhen trg. Tudi nestimulativni
notranji dejavniki, kot je pomanjkanje poslovne miselnosti, usposobljenih managerjev in članov
teama ter finančnih sredstev, izhajajo iz slabosti zunanjega okolja. Rezultati raziskave so
pokazali, da so ključni dejavniki uspeha biotehnološkega podjetja oblikovanje in ponotranjenje
vizije, poslanstva in strategije podjetja, postavitev vrhunskega managerja, predan in strasten
team, delovanje v pozitivni organizacijski klimi, sposobnost predvidevanja, prilagajanja in
timing, vzpostavitev partnerstev, zmagovalni produkt ter delovanje v stimulativnem poslovnem
okolju. Lahko trdimo, da je vodenje doseganje rezultatov s pomočjo svojih sodelavcev, zato je
poleg ideje pomembna izvedba, predvsem oblikovanje teama sodelavcev, iz katerih je mogoče
izvleči najboljše tudi v manj ustreznem okolju.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: uspešnost, kazalniki, dejavniki, kvalitativne raziskave Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 808; Prenosov: 86 Celotno besedilo (3,30 MB) |
33. |
34. |
35. |
36. |
37. |
38. UČINKOVITOST ŽIVČNO-MIŠIČNE ELEKTRIČNE STIMULACIJE NA ZMOGLJIVOST KVADRICEPSA PO REKONSTRUKCIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZIŽan Antonio Gantar, 2023 Opis: Sprednja križna vez (v nadaljevanju: ACL) je eden izmed štirih ključnih ligamentov, ki zagotavlja pasivno stabilnost kolenskega sklepa. Poškodba ACL je ena izmed najpogostejših poškodb kolena tako v primeru splošne populacije kot med športniki, za katero je značilna dolga rehabilitacija. Najpogosteje nastane kot posledica preobremenitve v primeru vsakodnevnih ali športnih aktivnosti, kot so prisilni zasuk, padec ali udarec v koleno. Posameznik ob pretrganju ACL zasliši ali občuti pok, kasneje se pojavi oteklina, bolečina in omejena gibljivost kolena. Moč kvadricepsa se lahko v takem primeru močno zmanjša, postopoma pa se pojavi tudi izguba mišične mase. Obvezna je postavitev diagnoze, s katero ugotovimo, ali bo potrebno samo konzervativno zdravljenje ali operativna rekonstrukcija ACL. V primeru rekonstrukcije ACL je pomembna predoperativna rehabilitacija, po operaciji pa postoperativna rehabilitacija, ki traja do 24 tednov po operaciji. V prvih tednih skrbimo za zmanjševanje bolečine in za aktivacijo mišic, kasneje pa s ciljanimi vajami obremenimo in poskrbimo za izboljšanje gibalnih vzorcev, mišično asimetrijo, pridobivanje mišične moči ter povrnitev zmogljivosti kvadricepsa. Z uporabo živčno-mišične električne stimulacije (v nadaljevanju: NMES) pri rehabilitaciji po rekonstrukciji ACL pripomoremo k bistveno hitrejši krepitvi mišic, povečanju mišične mase in preprečevanju mišične atrofije. NMES naj bi v obdobju imobilizacije prav tako pomagala pri hitrejšem povečanju moči in zmogljivosti kvadricepsa. Raziskovalne študije se v zadnjem času pogosto ukvarjajo z obravnavo rehabilitacije na podlagi načrtovanega programa po rekonstrukciji ACL. Prav tako jih zanima učinkovitost in souporaba NMES pri povečanju moči kvadricepsa ter hitrejšem ponovnem obsegu gibanja in vrnitvi k aktivnostim. Rezultati so pokazali, da ima zdravljenje z NMES kot dodatna podpora pri rehabilitaciji v prvih 4 tednih po operaciji bistveno boljše rezultate pri aktivaciji, moči in zmanjšanju atrofije mišic. Glavni cilj rehabilitacije po rekonstrukciji ACL je povrnitev gibanja na prejšnjo raven. Uporaba kombinacije vadbe in NMES je pokazala večje izboljšanje moči in zmogljivost kvadricepsa. Posledično tudi funkcionalnost gibanja v prvih 4 tednih po operaciji, kar kaže na kakovostno rešitev v primeru učinkovite rekonstrukcije ACL. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: rekonstrukcija ACL, živčno-mišična električna stimulacija, kvadriceps, klinične raziskave Objavljeno: 07.07.2023; Ogledov: 302; Prenosov: 36 Celotno besedilo (1,18 MB) |