1. |
2. |
3. |
4. Podjemna pogodba s poudarkom na podjemnikovi odgovornosti za napakeAlja Koračin, 2017 Abstract: Podjemna pogodba je zelo praktična pogodba, saj se uporablja za izdelavo in popravilo stvari, za telesno in umsko delo, vendar je med ljudstvom premalo poznana. Za raziskovanje te pogodbe sem se odločila, zato ker želim pripomoči k prepoznavnosti le-te. Ta pogodba bi bila lahko zanimiva za brezposelne, ki si želijo kaj zaslužiti ali za upokojence, ki so še dovolj aktivni, Drugače pa se lahko vsak podjetnik ali celo fizična oseba pri svojem delu sreča s podjemno pogodbo, kjer nastopa v vlogi podjemnika ali naročnika posla. Uporaba podjemne pogodbe je v porastu, zato je prav, da sta stranki seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na seznanitev naročnika posla z napakami, s katerimi se lahko sreča, in s sankcijami za odpravo teh napak.Le-to sem dosegla s preučevanjem zakonodajnih in drugih literaturnih virov ter z analizo le-teh. Med preučevanjem podjemne pogodbe sem prišla do zaključka, da mora biti pri svojem delu pazljivejši podjemnik, saj ima po mojem mnenju večjo odgovornost pri tem poslu. Iz tega razloga ima naročnik interes, da sklene to pogodbo in ne katere druge. Z njo ima večjo verjetnost, da bo lahko uveljavil napake in sankcije ter tako dobiti stvar s pogodbeno dogovorjenimi lastnostmi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: podjemne pogodbe, sankcije, odgovornost, podjemniki, naročniki
Published: 13.07.2018; Views: 3380; Downloads: 237
 Fulltext (582,75 KB) |
5. |
6. |
7. Primerjalna analiza obtožbe državnega funkcionarjaDanijela Golob, 2020 Abstract: Z institutom ustavne obtožbe (impeachmenta) je definiran postopek obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev zaradi hujše kršitve ustave in zakonov. Z drugimi besedami: to je institut za ugotavljanje njihove kazenske odgovornosti % odgovornosti za posamezna protipravna dejanja % in mehanizem za uresničevanje te odgovornosti, s katerim se ob potrdilni obtožbi kaznuje najvišjega državnega funkcionarja. Za lažje razumevanje smo na začetku diplomske naloge najprej opisali pravno teorijo, ki se ukvarja s problematiko instituta šefa države v različnih skupinah državnih ureditev, in odgovornost posameznih državnih funkcionarjev. Temu sledita zgodovinski pregled instituta in predstavitev razvoja ter kazenske odgovornosti državnih funkcionarjev. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo opisali ključne pojme, ki so povezani s pravno ureditvijo, in primerjalno metodo, da bi ugotovili podobnosti in razlike med državami glede na to, kako se postopek izvede, ter glede na njegove posledice. V končnem poglavju smo se osredotočili na primere obtožb v različnih državah, ki so nam omogočili potrditev hipoteze. Z diplomsko nalogo smo želeli prikazati pomembnost tega instituta % ki ga imajo nekatere države, tudi Slovenija, zapisanega v ustavi % za prevzemanje odgovornosti ob kršitvi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravna država, politična odgovornost, kazenska odgovornost, sankcije
Published: 01.12.2020; Views: 1312; Downloads: 97
Fulltext (650,50 KB) |
8. Nespoštovanje jurisdikcije Sodišča Evropske unije-primerjalna analiza izbrane judikature po drugem odstavku 260. člena PDEUTina Habjan, 2020 Abstract: Obravana sta dva tožbena postopka, ki se izvajata na podlagi jurisdikcije Sodišča Evropske unije. Prvi tožbeni postopek je izveden zaradi neizvrševanja obveznosti s strani držav članic, ki temelji na 258. členu PDEU in drugi postopek zaradi neizvrševanja sodbe na podlagi drugega odstavka 260. člena PDEU. Za oba člena je narejena zgodovinska analiza njunega razvoja skozi pogodbe Evropske unije ter prikazane postopkovne faze. Gre za predstavitev predpravdnega in pravdnega dela postopka po 258. in 260. členu PDEU. K predstavitvi postopka po 258. členu PDEU je dodana sodna statistika Sodišča Evropske unije za obdobje 1997-2018. V okviru postopka po drugem odstavku 260. člena PDEU je narejena prva primerjalna analiza, kjer so analizirane finančne sankcije. Primerjalno so analizirani predlogi Evropske komisije, generalnih pravobranilcev in končne odločitve Sodišča Evropske unije, ki temeljijo na 38 izbranih sodbah Sodišča Evropske unije. V drugo primerjalno analizo sta vključena oba tožbena postopka in skupno 64 izbranih sodb Sodišča Evropske unije. Primerjalno je analiziran časovni potek obeh postopkov, ki zajema predpravdni in pravdni del obeh postopkov ter vmesni postopek izvrševanja sodbe Sodišča Evropske unije. Pri pisanju se primarno uporabljata deskriptivna in analitično primerjalna metoda. Sekundarno so uporabljene: zgodovinska, komparativna, kvantitativna, kvalitativna in metoda sinteze. Na podlagi narejenih obeh primerjalnih analizah je na koncu dodano poglavje, kjer so predstavljeni predlogi za izboljšave, katere bi bilo možno uresničiti v praksi. Glavnina predlogov je podanih za izboljšavo predpravdnega postopka po 258. členu in drugem odstavku 260. člena PDEU. Dodatno sta podana predlog za avtomatično naložitev pavšalnega zneska v pravdnem postopku po 258. in tretjem odstavku 260. člena PDEU ter predlog za izboljšavo koeficienta trajanja. Predloge za izboljšave lahko uporabi Evropska komisija pri pripravah svojih sporočil ter Sodišče Evropske unije pri svojih letnih poročilih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: 258. člen PDEU, drugi odstavek 260. člena PDEU, primerjalna analiza, finančne sankcije, časovna analiza postopkov, judikatura Sodišča Evropske unije
Published: 10.03.2021; Views: 1208; Downloads: 100
Fulltext (5,48 MB) |
