Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega
Vesna Živković, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: denarna odškodnina, nepremoženjska škoda, prometna nesreča, smrt bližnjega
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 2355; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
Vloga učiteljev pri soočanju učencev s smrtjo v osnovnih šolah Savinjske regije
Katarina Čokl, 2020

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: učitelji, izobraževanje, učenci, smrt, soočanje, pomoč, soočanje s smrtjo
Objavljeno: 01.03.2021; Ogledov: 1106; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (871,75 KB)

4.
Genocid kot zločin proti človečnosti in družbena smrt
Ervin Založnik, 2020

Opis: Skupni interesi, kultura, jezik, geografsko poreklo, verovanja in veliko drugih dejavnikov ustvarjajo skupine kot prepoznavne otoke v oceanu človeštva. Mednarodno kazensko pravo si danes prizadeva, da to takšnih katastrof, kot je bili holokavst v drugi svetovni vojni in kasneje v Afriki, naj ne bi prišlo. Ióseb Besariónis dze Džugašvíli Stalin, je nekoč dejal: %Mednarodno pravo ima ogromno vizij, nima pa divizij, ki bi te vizije uresničevale.% Genocid in njemu podobni zločini so spremljevalec vsakdana in ne nujno posledica med- ali neposredno povojnega dogajanja. Seveda so vzroki različni, ampak lahko nekako omejimo motive, ki so rasni, etnični, verski in nacionalni. V svojem delu želim predstaviti še druge skupine, o katerih mednarodna konvencija ne govori kot skupinah, a so vseeno tarče večkratnega nasilja. Govorim o političnih in drugih skupinah, ki bi morda morale biti vključene v konvencijo. Drugi del naloge poskuša utemeljiti razliko med fizično in družbeno, se pravi socialno smrtjo, ki je prisotna v genocidu. Pokazati želimo, kako lahko družbena smrt ustvari škodo, ki je povsem enaka, če ne večja, ker je posledica dolgotrajnejših ran, zadanih z nasiljem nad skupino. Kot epilog naloge se poglobimo v problematiko največjega genocida kadar koli v človeštvu in poskušamo na kratko pregledati družbeno stanje staroselskih prebivalcev Amerik v sedanjosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: genocid, družbena smrt, holokavst, Mednarodno kazensko sodišče, etnocid, politicid, ameriški genocid
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1575; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
Pojav travme ob nenadni izgubi bližnje osebe in podpora žalujočim pri prebolevanju izgube
Mikela Veren, 2020

Opis: Izguba bližnjega je ena najbolj bolečih izkušenj ži ljenju. Smrt bližnje ljubljene osebe je eden naj ečjih uni erzalnih stresnih deja niko ži ljenju na katere se ečina ljudi uspešno prilagodi brez kliničnega posredo anja. Za nekatere pa je žalost bolj zapletena zaradi prepreta teža in deja niko izgube zaradi katerih ne pride do uspešne prilagodit e. Sindrom zapletene žalosti po zroča ečjo stisko in funkcionalno ok aro žalujočega eč let po izgubi izzi pa je, kako in kdaj posredovati. Doži ljanje nenadne smrti bližnje osebe je indi idualizirano pri čemer se posamezniki soočajo z močnimi čust i telesnimi spremembami in prilagodit ami ži ljenju. Neugodno razreše anje in prilagajanje na izgubo lahko pri ede do čust enih in fizičnih motenj zato je bist enega pomena stroko na pomoč žalujočim ter podpora socialnega okolja. V magistrski nalogi so zajeta osnovna spoznanja o soočanju z izgubo in nenadno smrtjo bližnje osebe. Pregled literature ključuje sistematično iskanje izsledko raziska in sintez ki se osredotočajo na osno ne mehanizme žalo anja in poja tra me med prebole anjem izgube. Poseben del naloge je namenjen tudi po eza i duho nosti in žalo anja. Namen magistrskega dela je celo itejše raziskati način žalo anja posamezniko ki se soočajo z nenadno izgubo ljubljene osebe. Ker gre pri tem za nepričako ano izgubo smo razisko ali prisotnost tra me ži ljenju oseb ki so izgubili bližnjo osebo. Zanimalo nas je s čim se morajo odrasli po smrti bližnje osebe spoprijeti, kako se jim ži ljenje spremeni ter kako vpliva podpora družinskih člano terape to in socialnega okolja na doži ljanje žalujočih. Rezultati kažejo na poziti no predela o izgube ne glede na starost in spol. Pri žalo anju imajo gla no logo družina prijatelji in partnerji ki žalujočim stojijo ob strani. Predelavo izgube žalujoči uspešno rešujejo tudi z oporo duho nosti. Rezultati nakazujejo premalo strokovne pomoči in neizobražen kader na področju nenadne smrti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nenadna smrt, soočanje z izgubo, travmatično žalovanje, pomoč žalujočim, duhovnost, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 951; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
Delo zdravstvenih delavcev s hudo bolnimi in umirajočimi v domu za ostarele
Dževada Džebić, 2021

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali delo medicinskih sester v domu za ostarele. Zdravstveni delavci v domovih za ostarele med drugim skrbijo tudi za hudo bolne in umirajoče bolnike. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v delovnem procesu, ki jih nemalokrat pripeljejo do dilem ter negotovosti, kako primerno ravnati z bolniki in njihovimi svojci. Pojmi, s katerimi se zdravstveni delavci pogosto srečujejo ob koncu življenja bolnika, so smrt, paliativna oskrba in evtanazija. Vse tri pojme smo predstavili v teoretičnem delu diplomske naloge. Kot raziskovalno metodo v empiričnem delu smo izbrali kvalitativni pristop, in sicer polstrukturirani intervju. Z medicinskimi sestrami smo v zvezi s paliativno nego in evtanazijo ter z njihovim doživljanjem umiranja in smrti bolnikov opravili intervjuje. Raziskovalni vzorec je zajemal pet medicinskih sester, zaposlenih v domu za ostarele. Zbrane podatke smo pregledali in obdelali tako, da smo kreirali kode in jih združevali glede na tematiko. Z raziskavo smo ugotovili, da smrt povzroča določene psihične obremenitve zaposlenih. Kakšna je ta obremenitev in kako jo medicinske sestre doživljajo, je odvisno od njihove starosti, delovnih izkušenj ter pogostosti srečanja s smrtjo. Ugotovljeno je tudi, da medicinske sestre zagovarjajo paliativno oskrbo, njen razvoj in izvedbo, medtem ko določene medicinske sestre podpirajo evtanazijo le v izjemnih situacijah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: paliativna oskrba, evtanazija, hudo bolni bolniki, umirajoči bolniki, medosebni odnosi, smrt, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 709; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (806,19 KB)

7.
Psihološke značilnosti žalovanja in vloga diplomirane medicinske sestre pri podpori svojcem v času žalovanja
Patricia Rebolj, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: smrt, žalovanje svojcev, pomoč, psihološki odzivi
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 449; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (501,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Analiza oblik podpore za otroke z izkušnjo žalovanja
Urška Petak, 2022

Opis: Smrt globoko in boleče poseže v življenje vsakega posameznika, zlasti pa v življenje otroka ali mladostnika, ki je v iskanju in oblikovanju podpore pogosto v celoti odvisen od odraslih oseb v svoji okolici. Otrok ob bolečini izgube in smrti s procesom žalovanja vstopi na neznano področje in ob sebi potrebuje močno in jasno podporo na poti skozi žalovanje. V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšen je odziv otroka na novico o smrti bližnje osebe. Raziskovali smo dostopnost podpore otroku v procesu soočanja z izgubo bližnje osebe ter oblike pomoči in dostopnosti podpore za otroke v procesu žalovanja. V teoretičnem delu je opisan vpliv dogodka smrti na doživljanje otrok ter dojemanje in odzivanje na dogodek smrti skozi različna razvojna obdobja pri otroku. Opisan je proces žalovanja pri otroku, značilnosti normalnega in oteženega žalovanja. Navedene pa so tudi sistemske ureditve podpore in pomoči posameznikom z izkušnjo žalovanja na državni ravni. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši otrok z izkušnjo žalovanja s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Rezultati raziskave kažejo, da je podpora v veliki meri nezadostna in razpršena. Zlasti je nezadostna jasna, odprta in sočutna komunikacija ob temah smrti in žalovanja. Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno dostopna vsem otrokom v procesu žalovanja. Društva za podporo osebam z izkušnjo smrti bližnjega so prezasedena, posamezniki z izkušnjo smrti bližnjega težko dostopajo do informacij o podpori in pomoči v procesu žalovanja, družba je do vprašanj v zvezi s smrtjo in žalovanjem odklonilna. S tem se zmanjša tudi pretok informacij o podpori in pomoči za otroke z izkušnjo žalovanja. Rezultati raziskave pa so pokazali tudi, da je podpora otrokom v procesu žalovanja odvisna tudi od osebne zrelosti in odprtosti odraslih oseb v otrokovi bližini.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, izguba, oteženo žalovanje, podpora pri žalovanju, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (734,61 KB)

9.
Doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezni
Teodor Kelc, 2023

Opis: Osrednja tema diplomske naloge je doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezni. Vključuje tako doživljanje kot tudi zagotavljanje psihosocialnih potreb bolnikov v tej fazi. Opisujemo psihosocialne potrebe skozi celotno obdobje poteka bolezni; od diagnoze do tercialne faze bolezni, saj se psihosocialne potrebe skozi napredovanje bolezni spreminjajo. Bolezen raka je razdeljena na več različnih faz, in tako se psihosocialne potrebe temu tudi prilagajajo, prav tako se prilagajajo načini in možnosti zdravljenja. V teoretičnem delu diplomske naloge obravnavamo medicinske vidike onkoloških obolenj skozi zgodovino in danes. Skozi kritičen pregled literature obravnavamo vzroke za nastanek bolezni, simptome bolezni, stadije boli in načine zdravljenja. Za onkološke bolnike je zelo pomembna pravilna prognoza in pravočasno odkritje raka. S tem namenom v teoretičnem delu govorimo tudi o preventivi. V empiričnem delu smo opravili intervjuje z udeleženci, ki so ustrezali glavnima pogojema za udeležbo. To sta bila diagnoza raka in tercialna faza bolezni. Izvedli smo pet polstrukturiranih intervjujev, ki so potekali na domu bolnikov. Za udeležbo smo se predhodno dogovorili s svojci in s samim bolnikom ter pridobili dovoljenje za glasovno snemanje. Izkazalo se je, da so psihosocialne potrebe onkoloških bolnikov kompleksne, da so predvsem individualne in odvisne od posameznikove vrste bolezni, hitrosti napredka in od odnosov, ki jih imajo bolniki s svojimi najbližjimi. Diagnoza rak pri posameznikih povzroča določeno stisko in zdravstveni tim je v začetni fazi pomemben faktor, ki vpliva na to, kako se bo znal bolnik soočiti z boleznijo. Predvsem je pomembno, na kakšen način bolnik izve za diagnozo. Prav tako je psihosocialna pomoč v začetni fazi pomembna za psihično lažje premagovanje bolezni, in nujno je psihosocialne potrebe zaznati že v začetku. Če to razumemo, potem lahko bolniku že na začetku prihranimo marsikatero stisko in duševne težave. Za veliko težavo se je izkazala stigma ob prejeti diagnozi, saj je v širši družbi bolezen še vedno tabu tema, kadar gre za kakšnega bolnika v ožji okolici. Kljub velikem napredku glede ozaveščanja, bolniki živijo z občutkom odrinjenosti in nesprejetosti. Raziskovanje tega področja ni pomembno zgolj za bolnike, ki se soočajo s tovrstno boleznijo, temveč tudi tako za svojce in prijatelje kot tudi širšo družbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rak, psihosocialne potrebe, strah, sočutje, dostojanstvo, smrt.
Objavljeno: 02.06.2023; Ogledov: 355; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (755,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh