Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču, danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr.. Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1372; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 925; Prenosov: 75
Celotno besedilo (877,55 KB)

Opis: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav, ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem premaga le z veliko vaje in trdne volje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1185; Prenosov: 111
Celotno besedilo (601,30 KB)

Opis: Predmet diplomske naloge so spletna socialna omrežja in njihov vpliv na medosebne odnose mladih. Z nalogo smo želeli ugotoviti, ali mladi poznajo in uporabljajo spletna socialna omrežja, njihove motive za uporabo le-teh, ter kako le-ta vplivajo na njihove medosebne odnose v resničnem svetu. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi, kot so spletna socialna omrežja, računalniško posredovana komunikacija in medosebni odnosi. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo nekaterih dosedanjih ugotovitev raziskav, ki so bile izvedene na področju uporabe interneta med mladimi. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve kvantitativne ter kvalitativne raziskave. Iz opravljenih raziskav smo prišli do zaključka, da se ugotovitve empiričnega dela skladajo z ugotovitvami teoretičnega dela. Ugotovili smo, da mladi zelo dobro poznajo spletna socialna omrežja, saj so skoraj vsi uporabniki spletnih socialnih omrežij, da jih najpogosteje uporabljajo z namenom preganjanja dolgčasa ter ohranjanja že vzpostavljenih medosebnih odnosov v resničnem življenju. Vendar, kljub veliki uporabi spletnih socialnih omrežij, rezultati kvantitativne raziskave kažejo na to, da se današnja mladina še vedno zaveda, da je osebni stik kvalitetnejši in pristnejši, ker omogoča prave in pristne medosebne odnose, kar pa spletna socialna omrežja ne morejo omogočiti. Z opravljeno kvalitativno raziskavo, pa smo prišli do ugotovitve, da spletna socialna omrežja tako pozitivno kot negativno vplivajo na mladostnikove medosebne odnose, odvisno pa je od tega, kako jih posameznik uporablja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, medosebni odnosi, vpliv
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 2761; Prenosov: 426
Celotno besedilo (765,00 KB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije. V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo usmerjamo k zastavljeni temi. Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije. Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije. V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje. S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske aktivne politike zaposlovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 928; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,45 MB)