Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


41 - 50 / 88
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
41.
Sodobne bolezni zaposlenega
Anja Berce, 2016

Abstract: Trenutni položaj v zaposlovanju predstavlja vedno večje izzive. Nenehno spreminjajoče se delovno okolje in pogoji dela so povzročili velike spremembe pri posameznikih. Zahteve trga postajajo vedno večje, nenehen razvoj tehnologije ogroža delovna mesta, vse pogosteje se v organizacijah oblikuje vodstvena politika, ki teži k vedno večji storilnosti, tako da za čim nižje stroške dela zahteva čim učinkovitejše in motivirane zaposlene ter tudi hiter način življenja posameznikov, vsi ti dejavniki pa predstavljajo resna psihosocialna tveganja za pojav sodobnih bolezni: stres, izgorelost in mobing. Vse tri sodobne bolezni nastanejo zaradi stresnih okoliščin, do katerih pride med delovnim procesom ter v medosebnih odnosih in komunikaciji med zaposlenimi in imajo resne posledice za zdravje posameznika. Posledice so vidne na telesni in duševni ravni posameznika ter v medosebnih odnosih. Na delovnem mestu posamezniki občutijo utrujenost in preobremenjenost, poleg tega pa sodobne bolezni vplivajo na uspešnost in učinkovitost posameznika pri izvedbi delovnih nalog in zadolžitev. Namen magistrske naloge je bil raziskati pojav stresa, izgorelosti in mobinga na delovnem mestu. Raziskali smo prisotnost ter dejavnike tveganja za omenjene sodobne bolezni: stres, izgorelost in mobing na delovnem mestu. Poleg tega smo preverjali tudi ukrepe za spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter metode ozaveščanja o morebitnem pojavu tveganj za sodobne bolezni na delovnem mestu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: sodobne bolezni, delovna mesta, stres, izgorelost, mobing, magistrske naloge
Published: 07.06.2021; Views: 1184; Downloads: 132
.pdf Fulltext (1,50 MB)

42.
Vpliv stresa na absentizem in odličnost posameznika
Petra Gatej, 2013

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Zanima nas, ali v podjetjih telekomunikacijske panoge elementi stresa (prepoznavanje dejavnikov stresa na podlagi posledic stresa, obvladovanje in odkrivaje stresa na delovnem mestu), prisotnost stresa na delovnem mestu in aktivnosti za sprostitev od stresa vplivajo na absentizem in ali prisotnost stresa na delovnem mestu vpliva na odličnost posameznika. Namen: Namen naloge je identificirati vpliv stresa na absentizem in odličnost posameznika na primeru treh podjetij telekomunikacijske panoge. V teoretičnem delu je cilj spoznati stres, absentizem in odličnost posameznika, v empiričnem delu pa na primeru izbranih podjetij telekomunikacijske panoge ugotoviti dejanski obstoj vpliva stresa na absentizem in odličnost posameznika. Metoda: Teoretični del magistrske naloge smo preučili s pomočjo domače in tuje strokovne literature. Uporabili smo metodo kompilacije, ki zajema citiranje, povzemanje in navajanje. Empirični del naloge smo izvedli z zbiranjem podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika, pri čemer smo uporabili Likertove lestvice in pa kombinacijo vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim računalniškim programom. Rezultati: Rezultati raziskave so dokazali vpliv oz. obstoj nekaterih elementov povezave med obvladovanjem stresa in absentizmom in obstoj povezave med načini sprostitve od stresa in absentizmom. Prav tako rezultati potrjujejo vpliv stresa na odličnost posameznika. Ugotovitve nam služijo kot temelj predlogov za podjetja, za posvečanje večje pozornosti odkrivanju stresa in njegovega vpliva na absentizem in odličnost posameznika. Organizacija: Prispevek raziskave je pomemben za vodilne kadre v obravnavanih podjetij in tudi za podjetja na splošno. Rezultati navajajo vzroke oz. povezave med stresom in absentizmom ter slabšo odličnostjo posameznika, kar omogoča udeleženim razmislek za nadaljnje ukrepe za zmanjšanje absentizma in ustvarjanje boljše odličnosti posameznika. Družba: Na podlagi rezultatov raziskave in podanih predlogov bodo, z aplikacijo predlogov v prakso, pridobila podjetja, posamezniki in tudi njihove družine ter širša družba. Večina zaposlenih se dnevno srečuje s stresom, kar vodi v absentizem ter vse slabšo odličnost posameznika. Dolgoročno se bo socialna odgovornost podjetij in posameznikov morala izboljšati, saj trenutno neobvladovanje področja stresa negativno vpliva tudi na celotno okolje, tako v smislu slabšanja kakovosti življenja kot tudi odličnosti vsakega posameznika posebej. Originalnost: Raziskava je bila izvedena v treh podjetjih telekomunikacijske panoge, sodelovalo je 95 anketirancev. Obstajajo številne raziskave opisanih tematik v Sloveniji, vendar ne na področju ozko usmerjene telekomunikacijske panoge. Raziskava ima velik pomen predvsem, ker zajema mlada, hitro razvijajoča se podjetja, ki predstavljajo gonilno silo bodoče gospodarske rasti, in je njihova uspešnost tudi preko obvladovanja stresa, absentizma in odličnosti posameznika pomembna za širšo blaginjo. Omejitve: Pridobljeni podatki raziskave temeljijo na subjektivnem mnenju anketiranih. Zaposleni so bili izbrani priložnostno in po subjektivni presoji. Stres na absentizem in odličnost posameznika vpliva tudi preko drugih dejavnikov, ki jih v raziskavo nismo vključili. Omejeni smo tudi z javnostjo podatkov oziroma zahtevano anonimnostjo. Zaradi specifičnosti in narave dela rezultatov raziskave ni mogoče posploševati na druge dejavnosti oziroma panoge. Prav tako je v raziskavi sodelovalo manj kot 50 % zaposlenih, zato rezultatov raziskave ne moremo povsem posploševati na ostala podjetja, ki sodijo v isto panogo. Raziskava ne vsebuje drugih vidikov uspešnosti poslovanja v podjetjih, kot so npr. ekonomski, pravni in tehnični dejavniki. Izbrana literatura temelji na subjektivnem izboru. Nadaljnja področja raziskovanja se kažejo tudi na področju preostalih panog, v različnih regijah po Sloveniji in tujini, v večjem številu oziroma širšem krogu dejavnikov stresa ter večjem vzorcu zaposlenih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stres, dejavniki stresa, absentizem, odličnost posameznika, delovno okolje
Published: 06.07.2021; Views: 1038; Downloads: 1
.pdf Fulltext (1004,48 KB)

43.
Vpliv kariere na zasebno življenje
Zdenka Pešut, 2012

Abstract: Izbira med kariero ali zasebnim življenjem dandanes ni več aktualna. Vsak, ki se odloči za uspešno kariero, se mora soočiti predvsem z usklajevanjem obeh sfer življenja in se truditi za čim uspešnejše izvajanje le-tega. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv kariere na zasebno življenje vodstvenih in vodilnih delavcev – menedžerjev in menedžerk, zaposlenih v zasebnem sektorju, in njihovo usklajevanje obeh področij. S kvalitativno raziskavo smo na podlagi delno strukturiranih intervjujev z izbranimi sogovorniki obeh spolov, pridobili odgovore na vprašanja, zastavljena v prvem delu naloge. Predvsem nas je zanimalo njihovo delo, vpliv kariere na zasebno in družinsko življenje, stres na delovnem mestu, s katerim se soočajo vsakodnevno in kako izkoristijo svoj individualni prosti čas. Pridobili smo odgovore o usklajevanju njihovega poklicnega in zasebnega življenja, o težavah in ovirah, ki se pri tem pojavljajo ter o rešitvah, ki bi po njihovem mnenju pripomogle k uspešnejšemu usklajevanju obeh področij, s katerim trenutno niso povsem zadovoljni.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družinsko življenje, individualni prosti čas, kariera, menedžer, stres, usklajevanje, zasebno življenje
Published: 27.07.2021; Views: 947; Downloads: 80
.pdf Fulltext (1,42 MB)

44.
Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih
Zorica Zaklan, 2010

Abstract: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Published: 27.07.2021; Views: 886; Downloads: 74
.pdf Fulltext (877,55 KB)

45.
Odnosi na delovnem mestu
Anamarija Šega, 2015

Abstract: V diplomski nalogi sem se osredotočila na odnose na delovnem mestu. V teoretičnem delu sem raziskala pomene vrednot, ki so za vsakega posameznika različne. Osredotočila sem se na različne motivacijske načine, ki motivirajo zaposlene. Seveda ima vsak zaposleni drugačne želje po motivaciji, zato mora vodja organizacije dobro poznati svoje zaposlene, da zna vsakega ustrezno motivirati. Na odnose večkrat vplivajo tudi konflikti, ki se jim včasih težko ognemo. V empiričnem delu sem izbrala kvantitativen način raziskovanja. Uporabila sem anketni vprašalnik, ki sem ga razdelila 250 zaposlenim. Anketni vprašalnik je rešilo 123 zaposlenih. Rezultate sem nato predstavila v grafičnih prikazih in potrdila dve hipotezi ter eno ovrgla. Ocenjujem, da je za dobre delovne rezultate ključen dober odnos med zaposlenimi. Delo bo opravljeno hitreje in kvalitetnejše.
Found in: ključnih besedah
Keywords: odnosi, motivacija, konflikti, stres, mobing, vrednote, diplomske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 719; Downloads: 72
.pdf Fulltext (615,13 KB)

46.
Vpliv povečane brezposelnosti na psihično počutje strokovnih sodelavcev s področja zaposlovanja
Vida Jarc, 2013

Abstract: Diplomsko delo je analiza doživljanja stresa strokovnih sodelavcev na področju zaposlovanja na Uradu za delo Novo mesto, kjer se srečujejo z velikim prilivom brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, ki so ostali brez stalnega vira dohodka. Stiska brezposelnih oseb se odraža tudi v večjih psihičnih obremenitvah delavcev na uradih za delo. Povečane obremenitve na delovnem mesu predstavljajo pomemben stresni dejavnik za zaposlene, kar se kaže na splošnem slabem počutju, izgorelosti, pogostejši utrujenosti in težavah v duševnem zdravju, kar ima za posledico povečano osotnost z dela. Pozornost v diplomskem deluje namenjena dejavnikom tveganja, ki povečujejo nezadovoljstvo med zaposlenimi in nezmožnost obvladovanja nastale situacije. S kvalitativno analizo podatkov bomo skušali odgovoriti na vprašanji, ali je povečanje števila brezposelnih oseb razlog za to, da so strokovni sodelavci s področja zaposlovanja vse bolj pod vplivom stresa na delovnem mestu in kaj lahko svetovalcem zaposlitve pomaga pri premagovanju stresa in pri reševanju nastalega problema.
Found in: ključnih besedah
Keywords: svetovalci zaposlitve, brezposelnost, stres, stres na delovnem mestu, delovno mesto, dejavniki stresa, premagovanje stresa
Published: 27.07.2021; Views: 1078; Downloads: 45
.pdf Fulltext (593,51 KB)

47.
Delo zaupnika v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pela Krašna, 2016

Abstract: Delo gasilcev in reševalcev je neprestano podvrţeno hudim stresnim situacijam in travmatičnim dogodkom. Zato se je v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami začel izvajati nov program psihosocialne pomoči, v sklopu katerega zaupniki izvajajo razbremenilne pogovore. Diplomska naloga obravnava ureditev psihosocialne pomoči v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V Sloveniji namreč poznamo tovrstno obliko pomoči tudi pri policistih, ali drugih cestnih organizacijah, ki delujejo neodvisno od Izobraţevalnega centra za zaščito in reševanje Ig in se v svojem delovanju in organizaciji nekoliko razlikujejo od našega preučevanega modela. Učinkovitost in delovanje programa pri nas, do sedaj še ni bil analiziran, zaradi česar smo se odločili, da ga v okvirju diplomske naloge pregledamo. Preučevanja smo se lotili s pomočjo številnih virov, pogovorov z zaupniki, anketnima vprašalnikoma in analiziranjem treh hipotez. Medsebojni odnosi v kolektivu, ovire pri delu in glavni vzroki za potrebe po pogovoru z zaupnikom so glavne teme naših hipotez, na podlagi katerih smo lahko razbrali ali sistem tovrstne pomoči učinkovito deluje, ali potrebuje še kakšne izboljšave. Rezultati ki smo jih dobili tekom diplomske naloge, nam kaţejo da je delo zaupnikov izjemno učinkovito pri razbremenjevanju psihosocialnih teţav, s katerimi se soočajo posamezniki in njuno potrebno za vse poklice, kjer so osebe izpostavljene prevelikemu stresu in travmatskim izkušnjam. Tekom raziskovanja pa smo odkrili tudi nekatere pomanjkljivosti na področju izobraţevanja in pomanjkanja prostora za izvajanje razbremenilnih pogovorov. Glede na pozitivne posledice izvajanja tovrstnega programa, je potrebno posvetit še več pozornosti delu zaupnikov in dobljene pomanjkljivosti čim prej odpraviti, da bo program še toliko boljše funkcioniral.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zaupnik, razbremenilni pogovori, stres, travme, psihosocialna pomoč, varstvo pred nesrečami, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 945; Downloads: 76
.pdf Fulltext (2,12 MB)

48.
Vpliv kognitivnih konstruktov na pojavljanje in obvladovanje stresa
Jan Valenčič, 2017

Abstract: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije, kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo stresa. V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja) posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in kaj pri tem doživljajo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 870; Downloads: 88
.pdf Fulltext (1,66 MB)

49.
Analiza doživljanja in odziva prodajalca v konfliktu s stranko
Pina Gorišek, 2018

Abstract: Pogled delodajalcev je povečini usmerjen v kratkoročne koristi, ki jih imajo od zaposlenega, manj pa se zavedajo dolgoročnejše vizije skrbi za delavce, ki vključuje tudi skrb za duševno zdravje. V podjetjih skoraj ne zasledimo programov psihosocialne pomoči, niti v obliki izobraževanj o tem, kako naj se prodajalec s strankami in s težavami na vedenjskem, čustvenem in kognitivnem nivoju sooča, niti na temo, kako naj pristopi do stranke – kdaj naj pristopi do nje, kdaj naj se umakne, kaj naj ji svetuje. V nalogi analiziramo doživljanje in odzive prodajalca v konfliktu s stranko. V teoretičnem delu smo predstavili delovno mesto prodajalca, s kakšnimi strankami se srečuje, vrste konfliktov in zakaj do njih prihaja. Pri tem smo se navezovali na kognitivno-vedenjsko terapijo. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo, da konfliktne situacije v veliki meri povzročijo stranke, predvsem njihov odnos do prodajalk. Odkrivamo, da takšne situacije za kratek čas vplivajo na vedenje prodajalk. Konfliktni odzivi strank negativno vplivajo na misli in čustva prodajalk. Raziskava lahko služi kot osnova za razmislek, kakšno vrsto izobraževanja naj bi podjetje organiziralo v prihodnje. Služilo bi kot pomoč, da bi se prodajalke lažje spopadale s konfliktnimi strankami. Želimo spodbuditi podjetja, da v konfliktnih in stresnih situacijah ne le pomagajo prodajalkam z izobraževanjem na temo, kako ravnati s strankami v takšnih primerih, temveč tudi s psihološkega vidika naučiti prodajalke, kako premagati negativne misli in čustva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prodaja, stranke, misli, čustva, vedenje, stres, magistrske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 679; Downloads: 15
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

50.
Spoprijemanje s stresom pri osebah s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi
Tina Župan, 2017

Abstract: Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so trajna vnetna obolenja prebavnega trakta, predvsem črevesja. Pri nastanku, nihanju in poslabšanju bolezni ima veliko vlogo stres. Zato je zelo pomembna posameznikova sposobnost za spoprijemanje s stresnimi dogodki. Spoprijemanje s stresom je definirano kot stalen trud za spreminjanje kognitivnih in vedenjskih načinov za obvladovanje specifičnih zunanjih in/ali notranjih zahtev, ki so ocenjene kot take, ki so posamezniku v breme ali celo presegajo njegove spretnosti. Spoprijemanje lahko raziskujemo na ravni mikro- in makrostrategij. Tujih raziskav na to temo je veliko, vendar v Sloveniji še ni bilo izvedene nobene takšne. V teoretičnem delu magistrske naloge sta predstavljeni temi KVČB in spoprijemanja s stresom, empirični del pa se ukvarja z načinom spoprijemanja s stresom, ki se ga poslužujejo osebe s KVČB v slovenskem prostoru. V ta namen je uporabljena metoda kvantitativne raziskave, natančneje »Ways of Coping Questionnaire«. V raziskavo sta za namene primerjave zajeta dva vzorca, poleg skupine oseb s KVČB še skupina oseb brez KVČB. V empiričnem delu so nadalje predstavljeni zbrani rezultati: osebe s KVČB kot strategije za spoprijemanje s stresom uporabljajo predvsem načrtovano reševanje problema, pozitivno prevrednotenje in iskanje socialne podpore. Več uporabljajo problemsko osredotočenih strategij. Mikrostrategije in makrostrategije, ki jih uporabljajo osebe s KVČB, se glede na pogostost rabe ne razlikujejo od strategij, ki jih uporabljajo osebe brez KVČB. Izjema je le pozitivno prevrednotenje, ki se ga statistično pomembno v večji meri poslužujejo osebe brez KVČB. Pridobljeni rezultati se ujemajo z nekaterimi tujimi raziskavami. Ugotovitve te magistrske naloge ponujajo teoretično in praktično izhodišče za nadaljnje raziskave in terapevtske implikacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kronične bolezni, vnetne črevesne bolezni, stres, strategije, magistrske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 701; Downloads: 66
.pdf Fulltext (2,11 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top