Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vprašanje nasledstva SFRJ
Valentina Šegula, 2016

Opis: Razpad nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ) je bil buren proces, ki je odprl številna nasledstvena vprašanja. Arbitražna komisija mednarodne konference o bivši Jugoslaviji je v svojih 15 mnenjih razjasnila številna nasledstvena vprašanja in opredelila pojem državne lastnine SFRJ. Dunajski konvenciji iz leta 1978 in 1983 sta poleg arbitražne komisije predstavljali podlago za nadaljnja nasledstvena pogajanja držav naslednic. Države naslednice so po skoraj desetih letih pogajanj podpisale sporazum o vprašanjih nasledstva. Poglavitni razlog za podaljšana pogajanja je bilo vztrajanje Zvezne republike Jugoslavije (v nadaljevanju ZRJ) na stališču, da je edina nosilka kontinuitete po nekdanji SFRJ. Po demokratičnih spremembah v vodstvu ZRJ in padcu Miloševićevega režima je bilo možno zaključiti postopek nasledstvenih pogajanj. Sporazum je edina multilateralna pogodba, ki so jo države naslednice podpisale kot enakovredni subjekti mednarodnega prava. Sestavlja ga sedem prilog, ki obravnavajo premično in nepremično premoženje, diplomatska in konzularna predstavništva, državne arhive, pokojnine, druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti, zasebno premoženje in pridobljene pravice ter finančna sredstva in obveznosti. Eno najpomembnejših nerešenih vprašanj je vprašanje starih deviznih vlog varčevalcev. Po številnih zamujenih priložnostih za razrešitev tega vprašanje je bilo vprašanje časa, kdaj se bodo varčevalci obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). ESČP je v pilotni sodbi na primeru Ališić odločilo v prid varčevalcem. Odločilo je, da sta Slovenija in Srbija odgovorni za kršitev Protokola št. 1. Slovenija je pokazala pripravljenost spoštovati sodbo in slovenski državni zbor je sprejel Zakon o poplačilu neizplačanih starih deviznih vlog. Kljub temu da pomeni sporazum o vprašanjih nasledstva ogromen dosežek, ostajajo številna nasledstvena vprašanja neurejena. Slovenija se bo tako soočala s pravično razdelitvijo jamstva za stare devizne vloge varčevalcev, z dokončanjem delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev,kulturne dediščine, arhivov ter njihovo digitalizacijo ter z delitvijo finančnih sredstev v bankah z mešanim kapitalom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasledstvo držav, sukcesija držav, mednarodno pravo, mednarodna arbitraža, hranilne vloge, SFRJ, Jugoslavija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2783; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (372,34 KB)

3.
Analiza in ocena obsodbe Slovenije pred ESČP v zadevi varčevalci Ljubljanske banke
Klavdija Erjavec, 2020

Opis: Od razpada Socialistične federativne Republike Jugoslavije je preteklo že kar nekaj časa, pa vendar se še vedno dogovarja ter rešuje nedokončane obveznosti med državami naslednicami. Mednje tako sodi tudi dogovor o dodelitvi obveznosti, sprejetih v Sporazumu o vprašanjih nasledstva, v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami. Ob odsotnosti dogovora so varčevalcem vloge ostale nerazpoložljive za obdobje več kot dvajset let, kar je povzročilo kršitev človekove pravice do varstva premoženja. Temelj magistrskega dela predstavlja analiza in ocena sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in dva druga proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Za vpogled v okoliščine primera so bile analizirane Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravica do varstva premoženja ter sodna praksa na tem področju, Sporazum o vprašanjih nasledstva, bančni sistem SFRJ ter primer bančnega sistema v tržnem gospodarstvu. Na podlagi naštetega je bilo zaključeno, da ni mogoče oporekati dejstvu, da je bila v dani situaciji kršena človekova pravica do varstva premoženja. Z analizo in oceno sodbe je bilo ugotovljeno, kakšen vpliv prinaša sodba na stanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva ter kakšne učinke prinaša na sodno prakso ter mednarodno pravo. Hkrati pa je bilo utemeljeno, ali bi z upoštevanjem mednarodnopravnih razmerij bila razsodba Sodišča ugodnejša za Republiko Slovenijo. Nazadnje pa je bilo podano, na kakšen način je potekala implementacija sodbe ter ali so bili izpeljani ukrepi ustrezni
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do varstva premoženja, stare devizne vloge, sukcesija, Sporazum o vprašanjih nasledstva, zadeva Ališić
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 908; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh