Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
Ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi pri prehajanju zunanje Schengenske meje
Bojan Tomc, 2013

Opis: Namen magistrske naloge je odkriti ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, in sicer oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih pri prehajanju zunanje schengenske meje, oziroma v okviru izvajanja nalog s področja tujske problematike. Naloga je usmerjena v ugotavljanje, ali imajo policisti, ki izvajajo naloge na omenjenem področju, zadostno znanje, da lahko razlikujejo med pojavoma trgovine z ljudmi in tihotapstva ljudi ter s tem povezanega prepoznavanja (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, kot tudi ugotavljanje, s katerimi težavami/ovirami se srečujejo policisti pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi. Naloga je sestavljena iz petih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje, v katerem so predstavljeni pogoji prehajanja zunanje schengenske meje in bivanja na območju schengenskih držav ter vzroki preseljevanja. Sledi opredelitev trgovine z ljudmi, vključno s pojavnimi oblikami in vzroki za ta družbeni pojav. V drugem poglavju je tudi opredeljena razlika med trgovino z ljudmi in tihotapstvom ljudi, pravne opredelitve trgovine z ljudmi v mednarodnih in nacionalnih dokumentih ter statistični podatki o trgovini z ljudmi v mednarodnem prostoru in na območju Republike Slovenije. V tretjem poglavju so predstavljeni kazalniki prepoznave žrtev trgovine z ljudmi in njihovih storilcev ter dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter sodna praksa s področja trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Četrto poglavje obravnava empirični del naloge, v katerem je opredeljen raziskovalni problem, metodologija raziskovanja, zbiranje in analiza podatkov ter interpretacija rezultatov. V petem poglavju pa so predstavljene ugotovitev raziskave. Za odgovor na raziskovalna vprašanja je bilo izvedenih deset intervjujev s policisti, ki izvajajo naloge na področju varovanja schengenske meje in nadzora zakonitosti bivanja tujcev v državi. Opravljeni intervjuji so pokazali, da je v usposobljenosti prepoznave žrtve trgovine z ljudmi največja težava. Policisti so sami izrazili, da imajo premalo znanja s tega področja dela za uspešno prepoznavanje žrtev omenjenega kaznivega dejana. Prav tako je bilo izpostavljeno, da bi morali nadrejeni zaposleni in službe bolj usmerjati policiste k prepoznavanju tega problema.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trgovina z ljudmi, migracije, človekove pravice, prisilno delo, prostitucija, schengenska meja, svoboda gibanja
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1136; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

32.
33.
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti v povezavi s pravico do osebne svobode in domnevo nedolžnosti
Sara Besednjak, 2021

Opis: Predmetno diplomsko delo obravnava institut pripornega razloga ponovitvene nevarnosti v povezavi z ustavno varovano pravico do osebne svobode in z domnevo nedolžnosti. Metode, ki so bile uporabljene za izdelavo tega dela, so predvsem induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda ter deskriptivna in komparativna metoda. Velik del priprave vsebine tega dela je temeljil na preučevanju domače in tuje literature, še posebej sodnih odločb slovenskih sodnih organov ter ESČP in 5. člena EKČP. Primarni namen diplomskega dela je bilo preučiti priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev pripora, če ta ne temelji na dovolj visoki stopnji dokazljivosti, da je osumljena oseba res storila očitano ji kaznivo dejanje, lahko velik poseg v osebno svobodo in kršitev domneve nedolžnosti. Dejstvo je, da je določeno stopnjo dokazljivosti ponovitvene nevarnosti, torej sklepanja o prihodnjem negotovem dejstvu, v praksi težko utemeljiti. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je priporni razlog ponovitvene nevarnosti upravičljivi razlog za odreditev pripora ter kdaj oziroma v kakšnih primerih in okoliščinah. Ugotovitve so pokazale, da gre pri odreditvi pripora na temelju razloga ponovitvene nevarnosti nedvomno za poseg v pravico do osebne svobode in domnevo nedolžnosti, saj je priporniku odvzeta prostost, še predno je njegova (morebitna) krivda ugotovljena s pravnomočno sodbo, zgolj na temelju očitka storitve prihodnjih kaznivih dejanj, pri čemer še niti pretekla niso bila dokazana. Kljub temu je smisel in namen tega pripornega razloga širši od pravice posameznika do osebne svobode in se kaže v zagotavljanju varnosti ljudi ter pozitivne dolžnosti države, npr. v zvezi z varstvom pravice do življenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pripor, osebna svoboda, domneva nedolžnosti, ponovitvena nevarnost, človekove pravice in svoboščine
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 1112; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (877,40 KB)

34.
Medijsko poročanje v kazenskih postopkih, meje svobode izražanja in domneva nedolžnosti
Danijela Mitrović, 2020

Opis: Brez svobode izražanja in svobodnih medijev ni demokracije. Naloga medijev je informirati javnost. Javnost pa ima pravico biti obveščena. Svoboda izražanja je ena najpomembnejših osebnostnih pravic. Pri tej pomembni ustavni pravici pa pogosto prihaja do kolizije z ravno tako pomembno pravico, pravico do zasebnosti in temeljno predpostavko poštenega sojenja domneve nedolžnosti. Ustavno načelo "In dubio pro reo" pravi, da vsakdo velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Obdolženec pa je lahko pasiven in ga nihče ne sili k izpovedi zoper sebe. Domneva nedolžnosti torej lahko "pade" šele s pravnomočno odločitvijo. Mediji pogosto poročajo o kazenskih zadevah že v predkazenskem postopku. Obveščajo javnost o kaznivem dejanju in obdolžencu, pravzaprav že takrat, ko še nihče ni obsojen. Pomembno pa je dejstvo, da je oseba v postopku še vedno obdolženec in še vedno velja domneva nedolžnosti, torej je še vedno nedolžna. Med naslovi in pasicami novic pa tudi med vrsticami in načinu poročanja novinarjev javnost pogosto ne razume, da je oseba o kateri novinar poroča še vedno nedolžna, dokler ji krivda ni dokazana. Javnosti je obdolženec pogosto predstavljen kot bi bil že obsojen, torej je v očeh javnosti kriv. Še več, poročanju novinarja velikokrat sledi še število let, ki jih bo "obsojeni" moral "odsedeti". Javnost običajno takšno poročanje razume, kot "kriv je" in "kaznovan bo". Tudi kamere pogosto posnamejo hišne preiskave, kjer je obdolženec vklenjen v lisice. Ti posnetki pa se predvajajo v najbolj odmevnih informativnih oddajah z visoko gledanostjo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, mediji, javnost, osebnostne pravice, domneva nedolžnosti
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 999; Prenosov: 0

35.
Vpliv stila navezanosti na razumevanje osebne svobode
Kaja Kraljevič, 2016

Opis: V diplomski nalogi obravnavam povezavo med razumevanjem osebne svobode in oblikovanimi stili navezanosti v primarni družini ter kasneje v partnerskem odnosu. Posebej sem se posvetila partnerskemu odnosu in izbiri partnerja. Izhajala sem iz dejstva, da stil navezanosti, ki ga oseba oblikuje v otroštvu vpliva tudi na razumevanje svobode. Pri svojih intervjuvancih sem skušala najprej ugotoviti, kako so v primarni družini razumeli pojem osebne svobode, nato sem to povezala s stilom navezanosti, ki ga je sogovornik oblikoval. Zanimalo me je, kakšno sporočilo o svobodi izhaja iz različnih stilov navezanosti. V nadaljevanju sem raziskovala, ali so sogovorniki stil navezanosti prenesli tudi v svoj partnerski odnos, oziroma ali so si izbrali partnerja, ki jim je omogočil nadaljevanje prvotnega stila navezanosti. Moja kvalitativna raziskava črpa izhodišča iz teorije navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth. V vprašanjih za polstrukturiran intervju pa sem skušala zajeti temeljne potrebe, ki naj bi jih posameznik zadovoljil v družini, kot jih navaja Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Opravila sem štiri poglobljene polstrukturirane intervjuje, s tremi ženskami in enim moškim. Hipoteze sem preverjala s pomočjo opisov stilov navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter Intervjuja navezanosti v odraslosti. Zavedam se, da je pojem svobode zelo kompleksen, vendar sem v kontekstu diplomske naloge iskala predvsem morebitne dejavnike psihičnega ali celo fizičnega nasilja v odnosih. Prav tako sem preverjala prisotnost fleksibilnih ali nefleksibilnih prepričanj, prisotnost sprejemanja in spoštovanja. Rezultati so pokazali, da se stili navezanosti iz otroštva v večini primerov prenesejo tudi v partnerski odnos, kar pomeni, da so si intervjuvanci izbrali partnerja, ki jim je tak stil omogočil. Odgovori so še pokazali, da so sogovorniki v partnerskem odnosu navadno zadovoljili enake potrebe kot v primarni družini. Ker sem pri vsakem odgovoru skušala oceniti tudi prisotnost »svobode«, sem pričakovano prišla do ugotovitve, da je bil v varno navezanih družinah, pojem osebne svobode neprimerno bolj prisoten kot pri ostalih. Te družine so izkazovale več strpnosti, spoštovanja, člani družine so si bolj zaupali in večkrat so med seboj podelili čustva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, partnerstvo, osebna svoboda, stili navezanosti, ljubezen, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 876; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1021,69 KB)

36.
Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezave
Anja Medved, 2020

Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva, to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav. Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh občutkov pri brezdomcih. Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let. Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja. Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda tako širša javnost tudi sami brezdomci. Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1884; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

37.
Pravica do svobode gibanja ter pravica do svobode in varnosti v času epidemije
Sara Javornik, 2021

Opis: V magistrskem delu sta predstavljeni dve pravici – svoboda gibanja ter svoboda in varnost. Vsak človek se s tema pravicama že rodi. Obe sta bili v razvitih državah v zadnjem desetletju nedotakljivi in spoštovani. Seveda so obstajale določene kršitve, ki so se reševale na nacionalnih sodiščih držav ter sodiščih za človekove pravice, vendar nič takšnega, kar bi vplivalo na širšo javnost. Obe pravici imata pravno podlago v številnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, in v ustavah držav članic EU in izven nje. V zadnjem letu in pol se je to spremenilo. Nastopila je epidemija, ki se je razširila na pandemijo, in s tem ogrozila obe zgoraj omenjeni pravici. Ta epidemiološka kriza je imela za posledico tudi močna poseganja v pravice in svoboščine. Ljudje so se kmalu zavedali, da pravice niso absolutne in so jim lahko za določen čas močno omejene. V letu in pol je nastalo precej sodne prakse na različnih stopnjah sodišč v različnih državah. V magistrskem delu je predstavljenih nekaj primerov sodne prakse, ki se navezujejo na omenjeni pravici in kako so sodišča sprejemala odločitve. Izpostavljeno je predvsem Ustavno sodišče.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, epidemija, pandemija, COVID-19
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1039; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (768,15 KB)

38.
Svoboda združevanja v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice
Damjana Roblek, 2020

Opis: Človekove pravice so predvsem v razvitem delu sveta postale samoumevne in zdelo se je, da nam jih nihče ne more vzeti. Vendar se je vse spremenilo, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. V Sloveniji sta bila sprejeta Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepoved gibanja zunaj občin, ob katerem smo se šele začeli zavedati, kako zastrašujoč pomen ima beseda omejitev. Omejitev gibanja in zbiranja sicer ni neposredno povezana s pravico do svobode združevanja, a jo močno zaznamuje. Z magistrskim delom želimo dokazati, da zakonska ureditev pravice v skladu z mednarodnimi standardi prinaša njeno učinkovito uresničevanje v praksi. Prav s proučevanjem te pravice lahko spoznamo stanje demokracije v zadevni državi. Ugledne evropske institucije, ki delujejo že več desetletij ter so v vseh letih pridobile veliko znanja in strokovnosti, so pripravile teoretična izhodišča o pravici do svobode združevanja, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice razvija in pojasnjuje skozi sodno prakso. Sodišče vedno poudarja, da mora biti omejitev te pravice upravičena in sorazmerna s ciljem, ki ga želi doseči, saj neupravičene omejitve človekovih pravic zapuščajo posledice tako v družbi kot pri posameznikih. Zaradi omejitev, ki jih doživljamo v času pandemije, si danes lahko predstavljamo, kako bi bilo živeti brez uživanja človekovih pravic, in močno upamo, da nismo ponovno na začetku poti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda združevanja, združenje, predpisano z zakonom, politične stranke, sindikalne organizacije, verska združenja
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 672; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

39.
Sovražni govor v praksi Vrhovnega sodišča ZDA
Sara Erdić, 2021

Opis: V današnjem času v javnih razpravah pogosto govorimo o problemu sovražnega govora in pomembnosti njegovega omejevanja. Težava pa je v tem, da o sovražnem govoru ne govorimo kot o pravni kategoriji, ampak ga označujemo kot vsako izražanje nestrpnosti in sovraštva. Da bi razumeli nevarnosti njegovega omejevanja, moramo poznati pomen svobode govora. Svoboda govora je v demokratični družbi ena od temeljnih pravic, brez nje pa si ni mogoče predstavljati izvrševanja drugih pravic, kot je na primer svoboda mišljenja. V demokratični družbi mora biti vsakomur zagotovljeno, da teži k osebnemu in duhovnemu razvoju in samouresničitvi, kar pa ni mogoče brez svobode mišljenja in svobode govora. Hkrati omogoča sodelovanje pri odločanju o zadevah družbenega pomena in je gonilo družbenega napredka. Vsak pravni red pa ji kljub vsemu postavlja meje. Združene države Amerike so v svetu unikum, saj priznavajo izredno široko varstvo svobode govora. Ustava varuje tudi sovražni govor. Ker država vsakega svojega državljana obravnava kot avtonomni in razumni subjekt, mu ne prepoveduje izražanja njegovih prepričanj, tudi kadar so ta skrajna in jih drugi pripadniki družbe ne sprejemajo. Govor je tako varovan, tudi kadar je žaljiv, sovražen in kadar vznemirja. Vseeno pa svoboda govora tudi v ZDA ni absolutna. Obstajajo določene kategorije izražanja, ki jih prvi amandma ne varuje. Katere so te kategorije, je v svoji večdesetletni sodni praksi določilo Vrhovno sodišče ZDA, ki je hkrati izoblikovalo tudi doktrinarne pristope, na podlagi katerih je, v določenih primerih, svobodo govora mogoče omejiti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sovražni govor, Vrhovno sodišče ZDA, svoboda govora, prvi amandma, skrajne oblike izražanja
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 1216; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (739,91 KB)

40.
Sovražni govor v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice
Ana Čermelj, 2021

Opis: V uvodnem delu predstavimo pomen prava, zgodovinska ozadja in razvoj razumevanja varstva vrednot, torej bistva prava. Čemu se uporablja, čemu služi in kako ga je smiselno razlagati, da bo svoje poslanstvo v najboljši možni meri izvrševalo. Prvi del omogoča globlje, vsebinsko razumevanje odločitev Evropskega sodišča v zvezi z obravnavanima 10. in 17. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu analitično vsebinsko predstavimo 36 sodb ESČP v zvezi z zlorabo pravice do svobode izražanja. Analitično soočenje vsebine sodb s pravno teorijo ter strnjeno in kronološko urejena predstavitev sodb, glede na določeno problemsko polje znotraj omenjene sodne prakse, prikaže razvoj koncepta uporabe »sovražnega govora« od opisne opredelitve le-tega, torej ne neposredno uporabljenega izraza, do neposredne uporabe besedne zveze »hate speech« v zadevi Carla Jóhanna Lilliendahla proti Islandiji. V zaključku predstavimo pobudo uvedbe evropske definicije sovražnega govora in razjasnimo prihodnji pristop ESČP pri obravnavi zadev v zvezi s sovražnim govorom. Opredelimo in na primeru sodb prikažemo, zakaj bo ESČP v novejših sodnih praksah, pri meritorni razlagi zadevo postavilo v ustrezen (širši) kontekst prej, kot se oprlo na posamične sovražne besede in da bo nasploh dalo prednost meritorni obravnavi pred uporabo 17. člena, ki ostaja omejen na izjemne, skrajne primere, ko je »takoj očitno«, da je svoboda izražanja zlorabljena v namene, ki so v jasnem nasprotju z vrednotami Konvencije. Pristop ESČP temelji na zavedanju nujnosti spoštovanja pravice do svobode izražanja v demokratični, pluralni družbi, upoštevajoč najvišjo vrednoto, človekovo dostojanstvo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, svoboda izražanja, človekovo dostojanstvo
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 999; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh